Jedro

Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo pravico do izredne denarne socialne pomoči v višini 350,00 EUR, saj je štelo, da je pri tožniku izkazana trenutna materialna ogroženost zaradi izposoje denarja za plačilo položnic, ki jih je poravnal namesto plačila stroškov bivanja pri sinu in njegovi družini. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je zmotna. Sodišče prve stopnje je z odločitvijo, da se tožniku prizna izredna denarna socialna pomoč v višini 350,00 EUR zmotno uporabilo materialno pravo, to je določilo tretjega odstavka 33. člena ZSVarPre, po katerem višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine. Ugotovljena višina minimalnega dohodka tožnika pa znaša 269,20 EUR. Poleg tega je ob določitvi izredne denarne socialne pomoči potrebno določiti namen, za katerega se ta pravica prizna, da lahko tožnik dokaže namensko porabo te socialne pomoči v skladu s 34. členom ZSVarPre. Iz odločitve prvostopenjskega sodišča navedeno ni razvidno. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo, ali se je tožnik s tem, ko naj bi si izposodil denar za plačilo položnic, sam spravil v položaj materialne ogroženosti in ali pomeni plačilo položnic zadevo, ki je vezana na preživljanje. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 12. 5. 2015 in št. ... z dne 12. 3. 2015 in tožniku priznalo pravico do izredne denarne socialne pomoči v višini 350,00 EUR. Štelo je, da je pri tožniku izkazana trenutna materialna ogroženost zaradi izposoje denarja za poravnavo položnic, ki jih je poravnal namesto plačila stroškov bivanja pri sinu in njegovi družini.

2. Pritožuje se toženka. Navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj pravno relevantnih dejstev, ki se nanašajo na dodeljeno izredno denarno socialno pomoč ni presojalo. Iz fotokopij položnic, plačanih v mesecu februarju 2015, ni razvidno, kdaj so bile položnice plačane, niti tožnik ni dokazal, da si je denar za plačilo položnic dejansko izposodil. Sodišče je spregledalo, da si tožnik plačuje premije A. - življenjska zavarovalnica, ki ni stroške, potreben za preživetje. Stroški za plačilo telekomunikacijskih storitev in RTV prispevek ne predstavljajo stroškov, nujnih za preživetje. Glede na tožnikov lastni dohodek ta zadošča za plačilo ostalih položnic, ne da bi se znašel v stanju materialne ogroženosti. Če si je tožnik izposodil denar za plačilo položnic, ki niso vezane na preživljanje, se je sam spravil v položaj materialne ogroženosti, kar pa je v nasprotju z namenom dodelitve izredne denarne socialne pomoči. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo z odločitvijo, da se tožniku prizna izredna denarna socialna pomoč v višini 350,00 EUR, saj ta ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe, ta v konkretnem primeru znaša 269,20 EUR. Toženka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala temelju tožbenega zahtevka in s tem tudi višini zahtevane izredne denarne socialne pomoči. Sodišče je z izpodbijano sodbo priznalo tožniku pravico do izredne denarne socialne pomoči, hkrati pa ni določilo namena, za katerega se prizna ta pravica. Tožnik tako ne bo mogel dokazati namenske porabe te socialne pomoči, skladno s 34. členom ZSVarPre.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje in v posledici tega napačno uporabilo materialno pravo, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom v povezavi s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 12. 5. 2015, s katerim se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Centra za socialno delo B., št. ... z dne 12. 3. 2015. S slednjo je CSD vlogo tožnika za dodelitev izredne denarne socialne pomoči zavrnil. 6. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred sodiščem prve stopnje, to pa izhaja tudi iz dokumentacije v prilogi sodnega spisa, je razvidno, da je tožnik dne 11. 3. 2015 na pristojni CSD podal vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. Iz vloge je razvidno, da zaproša za izredno denarno socialno pomoč zaradi neplačanih položnic, prosi za 350,00 EUR. Glede materialne ogroženosti je navedel, da trenutno živi pri sinu in njegovi družini in poravnava svoj del stroškov. V pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega organa je pritožnik navedel, da se pritožuje, ker ni zadovoljen z ugoditvijo te odločbe, denar si je resnično sposodil, da bi lahko plačal položnice in spoštuje dogovor z družino. Na računu ima minus 677,44 EUR. Tekom postopka pred prvostopenjskim organom (19. 3. 2015) je tožnik podal izjavo in dostavil fotokopije plačanih položnic ter navedel, da jih je plačal v mesecu februarju in si denar sposodil. Živi s sinom in je dogovorjen, da vsak mesec eden plača položnice. V tožbi z dne 27. 5. 2015 navaja, da je v resnični stiski in da bi mu ta oblika pomoči prinesla rešitev. Poskusil je živeti s sinom, vendar se to ni obneslo. Na naslovu C. v D. je samo prijavljen, ker nekje mora biti. Z družino več ne živi, je samski in stanuje v E. na ulici F.. Zaslišan kot stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje je izpovedal, da je na naslovu C. v D. živel skupaj z razvezano ženo, sinom in njegovo družino, vendar le do razveze leta 2007, potem na tem naslovu več ni živel. Ker pa je moral imeti stalno prebivališče, je ta naslov ohranil. Dejansko pa je po tem času bival v avtu, pri prijateljih, pri sorodnikih, občasno pa si je plačal kakšno sobo. Od februarja 2015 dalje živi na naslovu F., kjer ima v najemu sobo, za katero plačuje 250,00 EUR. V mesecu januarju 2015 je prišel v stanovanje na naslov C. v D. in se dogovoril s sinom, da bo položnice za stanovanje plačal, da lahko ostane v stanovanju. Denar za plačilo položnic si je sposodil in za ta denar ga terjajo prijatelji. Izredno denarno socialno pomoč prosi za vračilo posojila.

7. Tožnik je samska brezposelna oseba, prejemnik nadomestila s strani ZPIZ-a v višini 380,51 EUR mesečno. Iz obvestila o prometu G. d.d. z dne 31. 1. 2015 in z dne 28. 2. 2015 izhaja, da tožnik poravnava izdatke za plačilo premije v zvezi s produktom A. - življenjska zavarovalnica, iz odločbe CSD z dne 12. 3. 2015 izhaja, da je lastnik vozila H., nadalje da ima pri G. na enem računu prihrankov v višini 240,00 EUR in na drugem računu prihranke v višini 220,00 EUR.

8. Izredna denarna socialna pomoč je posebna oblika denarne socialne pomoči, namenjena pokrivanju izrednih primerov oz. razlogov, zaradi katerih se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti, na te razloge pa ne morejo vplivati. Obstajati mora torej nek poseben izreden razlog, zaradi katerega je preživljanje posameznika ali družine trenutno ali za daljši čas ogroženo. Iz 33. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami; ZSVarPre) izhaja, da se ne glede na določbe tega poglavja lahko samski osebi oz. družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna pomoč, če se ugotovi, da se samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Izredna denarna socialna pomoč se v skladu z drugim odstavkom istega člena glede na potrebe samske osebe ali družine dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje iz drugega in tretjega odstavka 36. člena ZSVarPre. Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine (tretji odstavek 33. člena citiranega zakona). Ugotovljena višina minimalnega dohodka tožnika je 269,20 EUR.

9. Pravilno opozarja pritožba, da je sodišče z odločitvijo, da se tožniku prizna izredna denarna socialna pomoč v višini 350,00 EUR zmotno uporabilo materialno pravo, upoštevajoč določilo tretjega odstavka 33. člena ZSVarPre.

10. Ob določitvi izredne denarne socialne pomoči je potrebno določiti namen, za katerega se ta pravica prizna, da lahko tožnik dokaže namensko porabo te socialne pomoči v skladu s 34. členom ZSVarPre. Iz odločitve prvostopenjskega sodišča navedeno ni razvidno.

11. Prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo ali se je tožnik s tem, ko naj bi si izposodil denar za plačilo položnic, sam spravil v položaj materialne ogroženosti. Prav tako ni ugotavljalo ali pomeni plačilo položnic zadevo, ki je vezana na preživljanje. V zvezi s tem so upravičeno očitki tožene stranke, da iz vsebine položnic ni razvidno, da gre za stroške, ki so nujni za preživetje (plačilo Telekoma v višini 56,19 EUR, plačilo RTV prispevka v višini 12,75 EUR), prav tako sodišče ni ocenilo, ali pomeni plačilo položnic za redne mesečne stroške (elektrika) po eni strani plačilo izrednih stroškov in ali morebiti ne gre za redne stroške v zvezi z preživljanjem in drugič, ali jih tožnik z lastnim dohodkom in prihranki ne more pokriti.

12. Pritožba upravičeno dvomi v izpoved oz. navedbo tožnika, saj je ta tekom predsodnega in sodnega postopka svoje navedbe, zakaj potrebuje izredno denarno socialno pomoč in glede bivanja spreminjal. V vlogi je navedel, da potrebuje izredno denarno socialno pomoč za plačilo neplačanih položnic in da živi pri sinu (vloga z dne 11. 3. 2015). Dne 19. 3. 2015 (čez 8 dni), je podal izjavo, da ne gre za neplačane, temveč že v mesecu februarju plačane položnice in da si je denar izposodil ter da živi s sinom. V tožbi z dne 27. 5. 2015 navaja, da je poskusil, da bi živel s sinom, vendar se to ni obneslo. Na glavni obravnavi je izpovedal, da že od meseca februarja 2015 dalje plačuje za sodbo 250,00 EUR in živi na naslovu E.. Tožena stranka tako upravičeno dvomi o ugotovljenem dejanskem stanju glede bivanja tožnika in v povezavi s tem plačilom položnic, saj naj bi te položnice plačal tožnik v mesecu februarju, ko je že stanoval na drugem naslovu in ne več pri sinu in njegovi družini. Niti ni razvidno, ne samo kdaj so bile položnice plačane, temveč tudi kdo jih je plačal. 13. Prvostopenjsko sodišče bo moralo na navedena vprašanja odgovoriti, kar bo lahko storilo le ob dopolnitvi postopka in popolnoma ugotovljenem dejanskem stanju, upoštevajoč pri tem, da je že v vlogi za izredno denarno socialno pomoč potrebno natančno navesti, za kakšen namen se pomoč potrebuje in opredeliti višino sredstev, ki se potrebujejo. Pri svoji odločitvi bo moralo prvostopenjsko sodišče izhajati tudi iz namena izredne denarne socialne pomoči ter presoditi odprta vprašanja, na katera v razveljavljeni sodbi ni podalo odgovorov.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 355. členom ZPP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede na okoliščine primera pritožbeno sodišče meni, da samo ne more dopolniti postopka oz. navedene pomanjkljivosti odpraviti, zato zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.