Jedro

Sklep pa temelji na napačni uporabi materialnega prava, uporabi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla z dne 8. 9. 2005, objavljene 16. 9. 2005, ki je stopila v veljavo šele 15. dan po objavi. Materialni rok za oddajo vlog zahtevkov pa je bil, kot je določeno v Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005 (Uredba PRP), 15. 5. 2005.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 321-24-19770-2005-120 z dne 12. 12. 2006 se odpravi in zadeva vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek za Nitratno direktivo za živinorejsko proizvodnjo (1. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bilo pri administrativni kontroli ugotovljeno, da obtežba za živino na kmetijskem gospodarstvu ni skladna za obtežbo, določeno v poglavju 9.3.4. točki A Programa razvoja podeželja 2004 – 2006 (v nadaljevanju Program PRP) in vlagatelj ne uveljavlja zahtevka za investicije, zato se zahtevek Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo zavrne kot neutemeljen.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil. V obrazložitvi citira pravne podlage in navaja, da Program PRP določa, da je potrebno upoštevati tudi določbe Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla oziroma določbe Uredbe o mejnih vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, ki spreminja določbe do takrat veljavne Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Ta določa, da letni vnos dušika v tla ne sme presegati 170 kg/ha. Iz dokumentov konkretne zadeve je razvidno, da je vlagatelj z zbirno vlogo za leto 2005 vložil tudi obrazec „B – osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2005 – stalež živali“, na katerem je navedel, da ima skupno 11,81 GVŽ živali. Iz obrazca „C – zemljišča v uporabi za leto 2005“ pa je razvidno, da ima skupno 8,55 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Glede na stalež kmetijskega gospodarstva proizvedejo njegove živali skupno količino dušika 913,1 kg. Glede ugovora, da je prišlo do napake pri podatku na obrazcu B1, kjer je namesto 3,6 m3 perutninskega gnoja navedeno 36 m3 perutninskega gnoja pa navaja, da je drugostopni organ preveril pri vlogi za kmetijsko gospodarstvo ..., katerega nosilec je A.A., da je vlagatelj prejel 36 m3 perutninskega gnoja. Prejetih 36 m3 perutninskega gnoja, je v skladu s tabelo 4 priloge 2 Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, 648 kg dušika (1 m3 perutninskega gnoja predstavlja 18 kg dušika). Skupno torej znaša količina dušika na kmetijskem gospodarstvu 1.561,1 kg, kar glede na 8,54 ha zemljišč pomeni 182,58 kg/ha. Iz navedenega sledi, da obremenitev z dušikom presega 170 kg/ha, kar je prvostopni organ pravilno ugotovil. Tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa, ker se upravni organ v svoji odločbi opira na določbe Uredbe o mejnih vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, ki je stopila v veljavo dne 1. 10. 2005, postopek pa je bil začet z vložitvijo vloge dne 12. 5. 2005, kar pomeni, da je upravni organ odločal po spremenjenih pogojih. Podlaga za izračun in izdajo izpodbijane odločbe je lahko le Program PRP in Uredba o plačilih za ukrepe PRP za leto 2005, na podlagi katerih je bil vložen zahtevek. Program PRP določa, da je potrebno upoštevati določbe Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju. V prilogi 1 Programa PRP je navedeno, da 1 GVŽ perutnine proizvede 75 kg dušika in ne 85 kg, kot je nepravilno uporabil v izračunu upravni organ. Posledično je bil uporabljen tudi napačen podatek o vsebnosti dušika v 1 m3 perutninskega gnojila, kar dokazuje, da je celoten izračun napačen. Upravni organ ni upošteval 5. odstavka 5. člena Pravilnika za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju, ki določa, da je pri preračunavanju vsebnosti rastlinskih gnojil v živilskih gnojilih potrebno upoštevati tudi izgube celotnega dušika. Ob upoštevanju tega je znašala obremenitev 136,9 kg/ha. Neupravičeno se organ sklicuje na 10. odstavek 34. člena Uredbe PRP. Zahtevek varnosti in zdravja pri delu nima nobene povezave z EU standardom – Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo. Iz obrazca K1 je razvidno, da je uveljavljal le zahtevek Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo. Glede napačne količine perutninskega gnoja pa navaja, da je bila prevzeta količina zgolj 3,6 m2. Nosilec kmetijskega gospodarstva, kjer je prevzel živilsko gnojilo je podal izjavo o dejansko napačno posredovanem podatku. Poudarja, da je obrazec B1 posredoval na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja kmet, kjer je bilo gnojilo prevzeto, tako da je bil prepričan, da so podatki pravilni in ustrezni. Posebnega vplivanja na posredovane podatke v času odločanja ni imel in tako je bil zaveden. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka v letu 2005 kršila dobro kmetijsko prakso pri gnojenju, ker obtežba za živino na kmetijskem gospodarstvu ni bila skladna z obtežbo, določeno v poglavju 9.3.4. točka A Programa PRP in vlagatelj ni uveljavljal zahtevka za investicijo. Z navedenim argumentom je prvostopni organ zavrnil uveljavljeni zahtevek.

V pritožbenem postopku je upravni organ druge stopnje pritožbo zavrnil. Pri citiranju pravnih podlag za odločitev se je skliceval predvsem na Program PRP in Uredbo PRP. Predpisi, na katere se sklicuje Program PRP pri uveljavljanju zahtevka Nitratna direktiva, ki so jih dolžni upoštevati vlagatelji, pa ta Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju, ki je bilo v času že vloženega uveljavljanja zahtevka tožeče stranke nadomeščeno s Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04). Navedeno so predpisi, ki jih je moral upravni organ pri odločanju upoštevati pri ugotovitvi, ali je tožeča stranka presegla obtežbo z živalmi, glede na vsa kmetijska zemljišča v rabi oziroma, ali je obtežbo z oddajo gnoja sanirala na dovoljeno raven. Ne prvostopni organ, ne drugostopni organ izračuna glede na navedene predpise nista opravila, je pa drugostopni organ opravil izračun obtežbe z dušikom, pri čemer je upošteval količino dušika, ki ga ima oddano gnojilo, kot je določeno v Uredbi o mejni vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla in ugotovil, da je tožeča stranka obtežbo z dušikom – 170 kg/ha na kmetijskem gospodarstvu, presegla. Ker je, torej po mnenju drugostopnega organa, ki potrjuje odločitev prvostopnega, bila na kmetijskem gospodarstvu tožeče stranke obtežba z dušikom presežena, je prvostopni organ zahtevek Nitratna direktiva pravilno zavrnil. Navedeni sklep pa temelji na napačni uporabi materialnega prava, uporabi Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla z dne 8. 9. 2005, objavljene 16. 9. 2005, ki je stopila v veljavo šele 15. dan po objavi. Materialni rok za oddajo vlog zahtevkov pa je bil, kot je določeno v Uredbi o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 za leto 2005 (Uredba PRP), 15. 5. 2005. Prvostopni organ je torej napačno uporabil materialno pravo, enako kršitev pa je storil tudi drugostopni organ.

V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral prvostopni organ pri računu primernosti obtežbe za živino na kmetijskem gospodarstvu, presojati zahtevek tožeče stranke – Nitratna direktiva, zgolj na materialno pravni podlagi, ki je tožečo stranko v času uveljavljanja zahtevka Nitratna direktiva zavezovala in o njem ponovno odločiti. Tožeča stranka v tožbi (enako tudi v pritožbi) ugovarja tudi pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z zahtevkom Nitratna direktiva. V ponovnem postopku bo potrebno predvsem ugotoviti količino prejetega perutninskega gnoja in to dejstvo pri preračunu obtežbe z dušikom upoštevati.

Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba prvostopnega organa nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.