Jedro

Odvetnik, ki je v določeni zadevi dodeljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, sme v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči opraviti le storitve, ki so zajete v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Če opravi kake druge storitve, to ne more storiti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oziroma javnih sredstev. Po določbah 40. člena ZBPP se mora napotnica vrniti takoj po končani opravi storitev brezplačne pravne pomoči oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva, ko je napotnica popolna. Če je za vrnitev napotnice zadolžen odvetnik, le-ta v primeru, ko ta rok ni upoštevan, do plačila storitev brezplačne pravne pomoči ni upravičen.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za povrnitev stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči (BPP) v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v A opr. št. ..., po napotnici opr. št. ... z dne 5. 1. 2007 in po stroškovniku, vloženem dne 9. 7. 2007. V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik določen za izvajanje BPP upravičencu AA z odločbo opr. št. ... z dne 5. 1. 2007, in sicer za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje v kazensko preiskovalni zadevi opr. št. ... Okrožnega sodišča v A. Že dne 4. 4. 2007 je vrnil napotnico in stroškovnik, v katerem je zaznamoval stroške zastopanja na podlagi navedene odločbe o BPP. Organ za BPP je s sklepom opr. št. ... z dne 6. 6. 2007 predlog za povrnitev stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči v navedeni zadevi zavrnil, ker je tožnik napotnico vrnil prepozno, to je po preteku 8 dni od prejema obvestila, da je bil kazensko preiskovalni spis po končanju preiskave poslan na Okrožno državno tožilstvo v A v pristojno odločanje (ko je bil torej obveščen o končanju preiskave). Dne 9. 7. 2007 je tožnik vložil nov predlog za povrnitev stroškov izvajanja BPP v predmetni kazensko preiskovalni zadevi in tudi za zastopanje upravičenca kot obdolženca v nadaljnjem kazenskem postopku, ki se vodi pod (novo) opr. št. ... V tem predlogu navaja, da organ za BPP ni pravilno odločil o njegovem prvem predlogu, ker se preiskava konča šele z dnem vložitve obtožnice, zaradi česar je bil predlog po njegovem mnenju pravočasno vložen. Zahteva za povrnitev stroškov zastopanja na glavni obravnavi pa je po njegovem mnenju upravičena zato, ker je sodišče v obsodilni sodbi ugotovilo, da prosilec ni zmožen poravnati stroškov kazenskega postopka. Tožena stranka najprej pripominja, da je bila prosilcu odobrena BPP le za zastopanje v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v A št. ..., torej le za zastopanje v kazensko preiskovalnem postopku in ne za zastopanje v nadaljnjem kazenskem postopku. Po 71. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP- UPB4, Ur. list RS, št. 32/07), ki predstavlja v odnosu do Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-UPB1, Ur. list RS, št. 96-4235/2004) specialno ureditev, bi lahko prosilec po vročitvi obtožnice podal zahtevo za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti v kazenskem postopku, česar pa le-ta očitno ni storil. V tem postopku pa se poleg premoženjskega pogoja upošteva še interes pravičnosti. Ta pogoj (ki ga ZBPP posebej ne vsebuje) pa lahko presodi le sodnik, ki vodi kazenski postopek in je tudi pristojen odločati o zahtevi za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti. V kazenskem spisu Okrožnega sodišča v A opr. št. ... se namreč med prilogami spisa nahaja tudi pooblastilo prosilca, ki je bilo dano odvetniku BB (torej tožniku). To pomeni, da je tožnik prosilca zastopal po pooblastilu. Ker je bila zoper prosilca izdana obsodilna sodba, mora stroške zastopanja po odvetniku (po pooblastilu) kriti prosilec sam, saj ga teh stroškov tožena stranka ne more oprostiti. Tako je tožena stranka prosilca oprostila le plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ne pa tudi stroškov zagovornika, ki so določeni v 7. točki drugega odstavka 92. člena ZKP. Stroški zastopanja v kazenskem postopku pa se iz navedenih razlogov tudi ne morejo izplačati iz sredstev BPP. Zato ni utemeljen tožnikov predlog za povrnitev stroškov postopanja prosilca kot obdolženca na glavni obravnavi v kazenski zadevi opr. št. ...

Glede predloga za povrnitev stroškov zastopanja prosilca v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v A št. ..., pa tožena stranka ugotavlja podobno kot v že navedenem sklepu, s katerim je zavrnila prvi predlog odvetnika za povrnitev stroškov izvajanja BPP v tej zadevi. Tožnik je sedaj vložil le dodatni stroškovnik za povrnitev stroškov izvajanja BPP, medtem ko je napotnico že vrnil s prvim predlogom za povrnitev stroškov. Zato je organ za BPP za presojo pravočasnosti vložitve dodatnega stroškovnika smiselno uporabil določbe, ki sicer veljajo za vrnitev napotnice. Po vpogledu v vso priloženo dokumentacijo tožena stranka (ponovno) ugotavlja, da odvetnik ni pravočasno vložil stroškovnika na podlagi napotnice opr. št. ... z dne 5. 1. 2007. Iz že vrnjene napotnice (točka 13) izhaja sklenjen dogovor med odvetnikom in prosilcem, da napotnico vrne izvajalec brezplačne pravne pomoči, torej tožnik (odvetnik). V skladu s četrtim in petim odstavkom 40. člena ZBPP mora odvetnik napotnico vrniti v roku 8 dni od dneva, ko je napotnica popolna. Napotnica je popolna, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila pravne pomoči in je dolžan izstaviti račun oziroma priglasiti stroške. V skladu z 19. členom Odvetniške tarife je odvetnik dolžan izstaviti stranki oziroma v konkretnem primeru naročniku storitve, to je organu za BPP, račun za opravljeno odvetniško storitev najkasneje osmi dan po tem, ko je storitev opravljena. Kot to določa drugi odstavek omenjenega člena, se šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje takrat, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja. Pooblastilno razmerje pa je bilo v konkretnem primeru vzpostavljeno in določeno s citirano odločbo o BPP in je veljajo za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje v kazensko preiskovalni zadevi opr. št. ... Okrožnega sodišča v A. Iz kazenskega spisa Okrožnega sodišča v A opr. št. ... izhaja, da je sodišče tožnika kot odvetnika z dopisom z dne 12. 3. 2007 obvestilo, da je bil kazensko preiskovalni spis opr. št. ... dne 12. 3. 2007 po končani preiskavi poslan na Okrožno državno tožilstvo v A v pristojno odločanje. Iz povratnice je razvidno, da je tožnik to obvestilo prejel dne 14. 3. 2007. Zato bi moral vložiti stroškovnik v roku 8 dni od tega obvestila. Ker pa je tožnik sedaj obravnavani dopolnilni stroškovnik vložil šele dne 9. 7. 2007, je tudi ta stroškovnik vložil prepozno. Tožena stranka še ugotavlja (po podatkih iz kazenskega spisa), da je tožnik sodišču dne 8. 3. 2007 sam posredoval dopis, v katerem je sodišče naprošal, da mu sporoči, kdaj bo preiskovalni postopek končan, ker mora po končanem preiskovalnem postopku vložiti stroškovnik. Takšno obvestilo mu je potem sodišče poslalo z dopisom z dne 12. 3. 2007, katerega je prejel dne 14. 3. 2007. Zato ni bilo nobene potrebe čakati na morebitno vložitev obtožnice. V kolikor pa bi državni tožilec predlagal dopolnitev preiskave, bi moral prosilec ponovno zaprositi za dodelitev BPP, organ za BPP pa bi ponovno presodil izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP. Na podlagi navedenega tožnik, v skladu s petim odstavkom 40. člena ZBPP, ni upravičen do plačila za opravljene storitve BPP, zato je bilo potrebno njegov predlog za povrnitev stroškov zavrniti.

Tožnik v tožbi navaja, da je ugotovitev tožene stranke, po kateri bi naj obdolženca AA v kazenskem postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v A pod opr. št. ..., zagovarjal po pooblastilu, zmotna. Verjetno se v spisu nahaja pooblastilo za zastopanje obdolženca, vendar le kot posledica izdane napotnice o BPP, saj je predpogoj za zastopanje v sodnem ali drugem postopku ta, da prosilec podpiše pooblastilo dodeljenemu odvetniku, kar je znak soglasja, da z dodeljenim pooblaščencem oziroma odvetnikom soglaša. Po vložitvi obtožnice obdolženec oziroma prosilec za BPP, ni vložil nobenega pooblastila v spis, zato je sodišče tožnika kot v postopku BPP dodeljenega odvetnika tudi vabilo na glavno obravnavo, razpisao na dan 20. 6. 2007. Tožnik zato smatra, da je v predmetnem postopku upravičeno in v okviru odobrene BPP zagovarjal obdolženca tudi pred Okrožnim sodiščem v A na glavni kazenski obravnavi dne 20. 6. 2007. Zavrnjen je bil tudi njegov tožbeni zahtevek zoper citirani sklep tožene stranke opr. št. ... z dne 6. 6. 2007 (sklep Upravnega sodišča RS opr. št. ...). Tožnik ponavlja, da je preiskava končana šele takrat, ko tožilec vloži obtožni akt, ne pa takrat, ko preiskovalni sodnik vrne spis pristojnemu tožilcu. Po vrnitvi spisa pristojnemu tožilcu preiskava še ni končana v smislu določila 184. člena ZKP. Preiskava se smatra za končano, ko pristojni tožilec na podlagi določila 268. člena ZKP vloži obtožnico. Zato je stroškovnik, ki je bil vložen dne 4. 4. 2007 pravočasen, prav tako je pravočasen tudi dodatni stroškovnik, kateri je bil vložen dne 9. 7. 2007. Pri tem pa je potrebno še pripomniti, da je zoper prvo odločitev organa za BPP tožene stranke bil vložen upravni spor, zato je zaključek tožene stranke, da je sklep opr. št. ... z dne 6. 6. 2007 pravnomočne, zmoten. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep, tožeči stranki pa prizna do sedaj priglašene stroške pri nudenju pravne pomoči po odločbi opr. št. ..., ki so nastali do vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v A opr. št. ... z dne 12. 7. 2007. Tožena stranka mora tožniku povrniti stroške v roku 30 dni od dneva vložitve posameznega stroškovnika do dneva plačila s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo, vključno s stroški tega upravnega postopka (spora).

Tožena stranka na tožbo ni posebej odgovorila, predložila pa je upravne spise zadeve.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka po mnenju sodišča upravičeno zavrnila izplačilo dopolnilnih stroškov, ki jih je predložil tožnik in to iz razlogov, ki jih navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe, sodišče pa se v izogib ponavljanju nanje sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/06).

V smislu določb 40. člena ZBPP, se mora napotnica vrniti takoj po končani opravi storitev brezplačne pravne pomoči oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva, ko je popolna. Če je za vrnitev napotnice zadolžen upravičenec do brezplačne pravne pomoči, potem se v primeru neupoštevanja tega roka šteje, da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena, če pa je zadolžen za vrnitev napotnice odvetnik, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč, v takem primeru ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. To zadnje je izrecno določeno v petem odstavku 40. člena ZBPP.

Odvetnik, ki je v določeni zadevi dodeljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, sme v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči opraviti le storitve, ki so zajete v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Če opravi kake druge storitve, to ne more storiti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oziroma javnih sredstev. Zato so neutemeljeni tožnikovi tožbeni ugovori, da je bil primoran prosilca zastopati tudi še na glavni obravnavi v nadaljnjem kazenskem postopku. Iz spisov zadeve je razvidno, da je bila brezplačna pravna pomoč odobrena le za kazensko preiskavo, zato tožnikovo morebitno nadaljnje zastopanje v kazenskem postopku ni bilo več pokrito z dodeljeno brezplačno pravno pomočjo, zaradi česar tožnik tudi ni upravičen do povrnitve stroškov iz naslova dodeljene brezplačne pravne pomoči. Prav tako je po presoji sodišča zakonita presoja tožene stranke, po kateri je tožnik dodatni stroškovnik, ki je predmet izpodbijanega sklepa in presoje v tem upravnem sporu, tudi v delu, ki se nanaša na tožnikovo opravljeno delo v sklopu kazenske preiskave, vložil prepozno. Med strankami ni sporno, da je bil tožnik o tem, da je bila kazenska preiskava pred preiskovalnim sodnikom zaključena, obveščen z dopisom z dne 12. 3. 2007, ki ga je prejel dne 14. 3. 2007. S tem datumom je pričel teči 8 dnevni zakonski rok, ko bi moral vrniti popolno napotnico s stroškovnikom.

Sodišče v predmetnem upravnem sporu ne odloča o zakonitosti sklepa tožene stranke št. ... z dne 6. 6. 2007, s katerim je tožena stranka zavrnila prvotno vložen stroškovnik, tožnik pa zoper ta sklep osebno ni vložil tožbe v upravnem sporu, ampak jo je vložil v imenu upravičenca do BPP kot njegov pooblaščenec. Tukajšnje sodišče je navedeno tožbo pravnomočno zavrglo iz razloga, ker omenjeni sklep ne posega v pravne koristi upravičenca do brezplačne pravne pomoči. V predmetnem upravnem sporu sodišče odloča o izpodbijanem sklepu tožene stranke z dne 6. 8. 2007, s katerim je tožena stranka zavrnila dopolnilni stroškovnik z dne 9. 7. 2007 in stroške zastopanja na glavni kazenski obravnavi, zato je lahko, glede presoje pravočasnosti vložitve stroškovnika, relevanten le naveden dopolnilni stroškovnik, ki pa je bil vložen očitno prepozno. Tožnik je bil o predaji spisov državnemu tožilcu obveščen dne 14. 3. 2007, napotnico s prvotnim stroškovnikom je vrnil dne 4. 4. 2007, vložena obtožnica Okrožnega državnega tožilstva pa je datirana z dnem 23. 4. 2007. Četudi bi torej sledili tožnikovi razlagi o tem, kdaj se konča kazenska preiskava, je vložitev obravnavanega dopolnilnega stroškovnika (z dne 9. 7. 2007) očitno prepozna.

Ne glede na navedeno pa sodišče še dodaja, da se strinja z razlago tožene stranke, po kateri je bil tožnik dolžan vrniti napotnico s stroškovnikom in ostalo dokumentacijo v roku 8 dni od takrat, ko je prejel obvestilo, da je preiskovalni sodnik spise o preiskavi predložil državnemu tožilcu, kot to izhaja iz 184. člena ZKP ("Preiskovalni sodnik konča preiskavo, ko spozna, da je stanje stvari v preiskavi zadosti razjasnjeno. Po končani preiskavi pošlje preiskovalni sodnik spise državnemu tožilcu. .."- citat 1. in dela 2. odstavka 184. člena ZKP). Od takrat dalje je bilo od državnega tožilca odvisno, ali bo vložil obtožnico, izjavil, da odstopa od pregona, ali pa zahteval dopolnitev preiskave. V prvih dveh primerih je treba glede brezplačne pravne pomoči postopati po določbi 71. člena ZKP kot specialnega predpisa za področje kazenskih postopkov (postavitev zagovornika po uradni dolžnosti, če je to v interesu pravičnosti), če pa bi državni tožilec predlagal dopolnitev preiskave, potem bi si moral prosilec pridobiti novo odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Glede na določbo prvega in drugega odstavka 184. člena ZKP je preiskava končana, ko preiskovalni sodnik pošlje spise državnemu tožilcu.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev tožene stranke zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/06).

Glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, je tožnik glede na določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 dolžan sam nositi svoje stroške postopka.