Jedro

Starejši deklici sta se že prostovoljno in brez materinega nasprotovanja preselili k očetu, za najmlajšo pa ni izkazano, da bi bila pri materi kakorkoli ogrožena. Na podlagi tega je pravilna zavrnitev predlagane začasne odločitve o vzgoji in varstvu, saj na opisan način dekleta, kjer so, niso ogrožena, kje pa je zanje najbolje in v njihovo največjo korist, bo stvar končne odločitve v tem družinskem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da se mladoletne hčerke pravdnih strank A. A., roj. 000, B. B., roj. 000 in C. C., roj. 000, zaupajo v vzgojo in varstvo njemu, da tožnica zanje plačuje mesečno preživnino v znesku 300, 280 oz. 270 EUR ter da se med hčerkami in materjo začasno določijo stiki.

2. Proti sklepu se tožnik pritožuje, nominalno iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov, in predlaga spremembo oz. razveljavitev sklepa. Meni, da je izdaja začasne odredbe nujna in da je sklep nezakonit. Navaja, da sta A. A. in B. B. na lastno željo že pri njem in da če toženka temu ne nasprotuje, še ne pomeni, da začasna predodelitev ni nujna, saj zanju ne more opraviti nobenih formalnih zadev, sta na primer brez veljavnih dokumentov, toženka pa njegove predloge ignorira. Že tako porušeni odnosi med otroki in toženko se še slabšajo. B. B. je športnica, za kar toženka nima razumevanja in B. B. skrbi, da se mati ne bo strinjala z izbiro gimnazije, rok za predložitev dokumentacije pa je marec 2019. Nad B. B. in A. A. mati izvaja psihično nasilje, pošilja jima fotografije iz bolnišnice, čeprav nima resnih težav, stikov z njima sicer ne išče. Z otroki manipulira in jih obremenjuje. Glede C. C. ni dobro, da je ločena od sester, saj so do sedaj živele skupaj in je v največjo korist, da je tako tudi v prihodnje. Na C. C. toženka izvaja čedalje večji pritisk. Tudi začasno preživnino je po tožnikovem mnenju nujno določiti, saj kot oče petih otrok ne zmore sam pokrivati vseh potreb. Mati ne plačuje za A. A. in B. B. nič, čeprav se je strinjala, da se preselita k njemu. Otroci potrebujejo zimska oblačila, B. B. trenira plezanje, obe starejši hčeri imata telefon, za A. A. je kupil šolske potrebščine, ki jih mati ni.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev strokov, ki jih opredeljuje.

4. Pritožba ni utemeljena

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 1. odst. 411. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri lahko med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov.

6. V vseh postopkih in sporih iz razmerij med starši in otroci je treba paziti na to, da se spoštuje največja otrokova korist, ki je glavno vodilo postopka in vsebinske rešitve teh sporov. Vendar je treba upoštevati, da je začasna odredba kot hitra odločitev brez izvedbe vseh relevantnih dokazov in izdana glede na nižji dokazni standard, pa vseeno z močnim potencialnim prejudicialnim učinkom, izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.1 Sodišče začasno odredbo torej izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani kakšni razlogi o ogroženosti otroka, ki narekujejo takojšnjo odločitev o dodelitvi, stikih ali preživnini že takoj, med postopkom.2

7. Pred prvostopenjskim sodiščem, ki je zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odrede, teče pravda za predodelitev mladoletnih hčerk pravdnih strank od matere k očetu. Ni sporno, da sta se starejši deklici že prostovoljno in brez materinega nasprotovanja preselili k očetu, za najmlajšo pa je sodišče ocenilo, da tožnik ni izkazal, da bi bila pri materi kakorkoli ogrožena. Na podlagi tega je pravilna zavrnitev predlagane začasne odločitve o vzgoji in varstvu, saj na opisan način dekleta, kjer so, niso ogrožena, kje pa je zanje najbolje in v njihovo največjo korist (ali je ta tudi v tem, da vse sestre živijo skupaj ali ne), pa bo stvar končne odločitve v tem družinskem sporu.

8. Urejanje osebnih dokumentov in vpis v gimnazijo ni povezan z začasno odločitvijo o vzgoji in varstvu, zato ta okoliščina sama po sebi ne narekuje izdaje začasne odredbe o predodelitvi. Slabi odnosi med materjo in (zlasti) starejšima hčerkama se z začasno določitvijo stikov, če jih mati ne želi, ne bi mogli popraviti, prav tako pa ne bi mogla vplivati na odnos do najmlajše hčerke, kot vse to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Ker tožnik seveda ne navaja, da bi stikom nasprotoval, za táko začasno odredbo ni izkazane nobene potrebe (oz. pogojev).

9. Prav tako pa je pravilno, kar navaja sodišče prve stopnje glede preživljanja, namreč da kriterij za začasno določitev preživnine ni zagotovitev ustreznega življenjskega standarda (torej kritje vseh otrokovih potreb), pač pa nujno preživljanje3, kar tožnik prav tako ni izkazal, da bi bilo ogroženo, in tega tudi v pritožbi ne navaja.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP), odločitev o pritožbenih stroških, ki jih je priglasila toženka, pa je treba pridržati za končno odločbo (1. odst. 151. čl. ZPP).

1 Tako npr. tudi Ustavno sodišče RS v odločbi Up-232/99 in še nekaterih drugih. 2 Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse, primerjaj npr. odločitve VSL v zadevah IV Cp 5617/2005, 1259/2012, 3507/2011, 1002/2011, 2404/2010 in mnoge druge. 3 Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na odločitev tukajšnjega pritožbenega sodišča v zadevi IV Cp 1648/2011, to prej enako v zadevi IV Cp 1199/2010.