Jedro

Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper sklep istega sodišča I U 1768/2022 z dne 22. 9. 2023, s katerim je zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-303/2022/7 z dne 4. 11. 2022. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je vložena po neupravičeni osebi, saj tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. 2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep z dne 2. 11. 2023 vložil pritožbo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.1

5. Z navedenim pogojem in posledicami njegove neizpolnitve je bil pritožnik seznanjen tudi v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, pritožbo pa je kljub temu vložil sam.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu še pojasnilo, da je pri Ministrstvu za pravosodje kot upravljavcu uradne evidence preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da pritožnik ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Pritožnik v obravnavani pritožbi tudi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, temveč izrecno navaja, da je "pravno neuk". Vrhovno sodišče ga zato ni ponovno pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.

7. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.

8. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

1 Npr. zadeve Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in druge.