Jedro

Upnik mora založiti za stroške izvršitelja minimalni znesek predujma, kot ga določa 11. čl. Pravilnika, saj iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje predvidelo morebitne višje stroške oprave izvršbe.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v 3. (tretjem) odstavku izreka spremeni tako, da mora upnik založiti predujem v znesku 25.524,00 SIT. V ostalem se pritožba zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo za izvršitelj G. I. ter naložilo upniku, da v roku 8 dni založi še 40.524,00 SIT predujma za stroške izvršitelja. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik), ni potrebno takojšnje plačilo celotnega predujma, temveč lahko sodišče določi obročno plačilo ali pa odmeri predujem v višini 150 % cene izvršiteljske storitve po tar. št. 1 izvršiteljske tarife. Pritožba je deloma utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni posebej obrazložilo, kateri stroški naj bi po njegovi oceni predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe (prim. 11. čl. Pravilnika). Ob upoštevanju vrednosti glavnice, za katero se izvršba še vodi (94.037,90 SIT) ter vrednosti izvršiteljske točke 40,00 SIT (3. odst. 3. čl. Pravilnika) znaša vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi 2350,9 točke in spada v šesti tarifni razred tar. št. 1 Pravilnika (do 2500 točk). Po 11. čl. Pravilnika sodišče določi višino predujma za plačilo izvršiteljskih storitev najmanj v višini 150 % cene storitev po tar. št. 1. Glede na ceno storitve v šestem tarifnem razredu tar. št. 1 500 točk znaša minimalni predujem po 11. čl. Pravilnika 500 točk x 150 % x 40,00 SIT = 30.000,00 SIT. Tako je sodišče druge stopnje ob upoštevanju zneska 4.476,00 SIT, ki ga je upnik že založil, odločilo, da je dolžan upnik založiti še 25.524,00 SIT predujma, s čimer je dosežen minimalni znesek predujma, kot ga določa 11. čl. Pravilnika, saj iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje predvidelo morebitne višje stroške oprave izvršbe. Glede na vse povedano je upnikova pritožba deloma utemeljena, zato ji je sodišče na podlagi 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) deloma ugodilo in izpodbijani sklep v 3. odstavku izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ostalem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu preostalega dela izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo upnika v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.