Jedro

O prekinitvi postopka sodišče odloča po uradni dolžnosti in ne na predlog strank.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek v tej gospodarsko pravdni zadevi za čas do pravnomočne odločitve v pravdi, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Idriji pod opr. št. P. V obrazložitvi je navedlo, da se vodi pred Okrajnim sodiščem v Idriji pravdni postopek z opr. št. P med istima pravdnima strankama zaradi motenja posesti. Vprašanje motenja posesti pa predstavlja v tem gospodarskem sporu predhodno vprašanje, saj je tudi od njegove razrešitve odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka. Zato je sodišče v skladu s 1. tč. 1. odst. 206. čl. odredilo prekinitev postopka.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi opozarja, da je sodišče v zmoti in po nepotrebnem zavlačuje postopek ter odlaga odločitev. Dejstvo, ali je tožeča stranka (v drugem sporu tožena) motila toženo (v drugem sporu tožečo) v njeni posesti, za ta spor ne predstavlja predhodno vprašanje. To dejstvo nima nobenega vpliva na ugotovitev, ali je tožbeni zahtevek v predmetni zadevi utemeljen.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Po določbah 1. tč. 1. odst. 206. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. čl. ZPP). Predhodno ali prejudicialno vprašanje pa je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. S tožbo v tej zadevi tožeča stranka uveljavlja "določeno škodo in stroške", kar ji je nastalo zaradi tega, ker je tožena stranka v času od 23.12.2005 do 8.5.2006 uporabljala njene poslovne prostore; ker se bo zaradi ravnanja tožene stranke izgradnja objekta zavlekla za najmanj en mesec; ker je tožena stranka s svojim ravnanjem grobo okrnila njen ogled in kredibilnost; ker je morala iz svojih poslovnih prostorov seliti opremo tožene stranke in so ji pri tem nastali stroški. Ob takih tožbenih trditvah tožeče stranke pa tudi pritožbeno sodišče meni, da dejstvo, ali je tožeča stranka motila toženo stranko v njeni posesti, ne predstavlja predhodnega vprašanja za obravnavano zadevo.

O prekinitvi postopka sodišče odloča po uradni dolžnosti in ne na predlog strank. Ker prekinitev postopka ni v dispoziciji strank, mora sodišče ne glede na predlog strank in četudi je tak predlog s strani strank podan, samo preizkusiti, ali so za prekinitev izpolnjeni v zakonu predvideni razlogi. Zato ravnanja tožeče stranke, ki je v obravnavanem primeru sodišču predlagala prekinitev postopka, po sprejemu take odločitve pa se je zoper odločitev sodišča pritožila, ni mogoče opredeliti kot zlorabo procesnih pravic, ne glede na izrazito neetičnosti njenih očitkov sodišču (glede na tako stanje) o nepotrebnem zavlačevanju postopka ter odlaganju odločitve. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. tč. 365. čl. ZPP).