Jedro

Presoja okoliščin, ki kažejo na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je zoper obdolženega M. V. iz pripornega razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odredil pripor, ker je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje umora po 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zoper sklep o odreditvi pripora je obsojenčev zagovornik vložil pritožbo, ki pa jo je senat istega sodišča kot neutemeljeno zavrnil. 2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora obdolženčev zagovornik pravočasno vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti, ker meni, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ne obstaja. Navaja, da samo zaradi storitve kaznivega dejanja, četudi gre za odvzem življenja, še niso izpolnjeni pogoji za pripor. Pravna kvalifikacija dejanja ali sama teža dejanja še ne utemeljujeta ponovitvene nevarnosti. Obdolženčevo prejšnje življenje, osebne lastnosti in okolje, v katerem je živel, pa ne kažejo, da bi bil obdolženec agresiven. Ugotovitve sodišča, da je obdolženec agresiven, brutalen, vztrajen in bil trdno odločen, da bo izvršil kaznivo dejanja, po prepričanju zagovornika v spisovnem gradivu nimajo podlage. Ponovitvena nevarnost bi morala biti konkretno opredeljena in utemeljena točno do določene osebe ali skupine oseb.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovi državni tožilec, ki meni, da zahteva ni utemeljena, zato predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da že teža kaznivega dejanja kaže, da je obdolženec sposoben drugemu odvzeti življenje, navedba, da je obdolženec nekonflikten, miren in neagresiven pa je glede na očitano dejanje sama s seboj v nasprotju in v tem delu pomeni uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Zagovornik je prezrl, da se je sodišče sklicevalo tudi na uradni zaznamek o zbranih obvestilih od A. P., iz katerega je razvidno, da je obdolženi po storjenem kaznivem dejanju sestrama grozil oziroma od njiju zahteval, da na sodišču zoper njega ne pričata, kar poleg koluzijske, kaže tudi na ponovitveno nevarnost. 4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP vročilo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki je sodišču s pisno vlogo sporočil, da vsebinskega odgovora na odgovor tožilca ne bo podal. B.

5. Navedbi zagovornika, da je sodišče pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti zoper obdolženca odredilo le na podlagi teže očitanega kaznivega dejanja, ni mogoče pritrditi. Obdolžencu se res očita storitev kaznivega dejanja umora iz nizkotnih nagibov po 4. točki 116. člena KZ, vendar je sodišče ponovitveno nevarnost utemeljilo tudi na podlagi ugotovljenih obdolženčevih subjektivnih okoliščin, ki kažejo na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj. Zagovornik v zahtevi izpodbija ugotovitve sodišča, da se je obdolženec pokazal kot agresivna in brutalna osebnost. Da je temu tako izhaja že iz samega načina storitve kaznivega dejanja, nenazadnje pa zagovornik z zanikanjem le-tega izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Obdolženec je oškodovanca najprej ustrelil v nogo, nato pa kljub rotenju sester P., oškodovanca še večkrat zaporedoma iz neposredne bližine ustrelil v vitalne dele njegovega telesa. Zagovornik je spregledal, da ponovitvena nevarnost temelji tudi na obdolženčevi ljubosumnosti, zaradi katere je življenje z njim za sestri P. postalo nevzdržno, zato sta se od njega odselili in je tudi njima že zagrozil, da bo vse pobil. Sodišče je zaključilo, da če bi se obdolženec znašel v situaciji, ko bi ponovno prišlo do izraza njegovo ljubosumje, lahko odreagiral na popolnoma identičen način, kot je do oškodovanca, kateremu naj bi iz ljubosumja vzel življenje.

6. Ker uveljavljena kršitev ni podana, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.

7. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.