Jedro

Namen sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 je preprečiti izigravanje instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti, saj je storilec sam najbolj zainteresiran za to, da do izterjave globe ne pride, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj.

Poleg tega, da ni videti prepričljivega razloga, zakaj priča ne bi izpovedovala po resnici, že sama dolžina trajanja pogovorov, ki naj bi jih storilec opravil 3. 6. 2019 ob klicu na številko ... (18 sekund in 36 sekund) zagotovo ne more kazati na vsebino pogovora, kot jo v svojih navedbah predstavlja storilec. Pritožbeno sodišče pa tudi dvomi v to, da bi izvajalska organizacija Probacijsko enoto C. obvestila o tem, da storilec še ni pričel z opravljanjem dela v splošno korist, v kolikor bi med storilcem in izvajalsko organizacijo dejansko obstajal dogovor, ki naj bi ga storilec sklenili v telefonskem pogovoru z dne 3. 6. 2019 z Z. Z. Ker glede na zgoraj izpostavljeno tudi zatrjevanega telefonskega stika ni bilo, so utemeljeni zaključki, da se storilec začetku dela v splošno korist izmika.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se izvrševanje sklepa o določitvi dela v splošno korist PRnk 256/2017 z dne 5. 1. 2017 (pravilno 18. 1. 2018) ustavi.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnih določb zakona o prekrških (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi pojasnjuje, da je izpovedba zaslišane priče Z. neresnična in da z delom v splošno korist ni mogel začeti, saj niti ni bil napoten na zdravniški pregled, ki je pogoj za pričetek opravljanja dela. Odzval se je na vsa vabila, ki jih je prejel in je bil na Probacijski enoti najmanj 7x, na S. pa 5x, nazadnje 5. 8. 2020 na Probacijski enoti in 12. 8. 2020 pri S. Dodaja, da so minila 4 leta od dneva, ko je postala odločba o prekršku pravnomočna, zato je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve sankcije.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Sedmi odstavek 202.c člena ZP-1 določa, da v primeru, če se storilec neopravičeno ne odzove vabilu organa socialnega varstva na razgovor glede oprave dela v splošno korist, se vabilu izmika ali se izogiba začetku opravljanja dela, organ socialnega varstva1 o tem obvesti pristojno sodišče, ki ustavi izvrševanje sklepa iz četrtega odstavka tega člena, o čemer mora biti storilec v sklepu iz četrtega odstavka tega člena poučen. Namen sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 je preprečiti izigravanje instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti, saj je storilec sam najbolj zainteresiran za to, da do izterjave globe ne pride, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj.

5. V predmetnem postopku je sodišče sklep o nadomestitvi plačila globe izdalo že 18. 1. 2018, dogovor o opravljanju dela v splošno korist pa je kljub prizadevanjem CSD C., ki so razvidna iz 3. in 4. odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa, bil podpisan šele 10. 5. 2019, po tem, ko je zadeva prenesena v reševanje na Probacijsko enoto C. Po tem dogovoru naj bi storilec začel z opravljanjem dela v splošno korist 3. 6. 2019, ko bi se moral osebno zglasiti pri izvajalcu JZ S. ob 16.00 uri. Ker se storilec na izvajalski organizaciji ni zglasil, ga je probacijska enota vabila, naj se v roku 3 dni od vročitve vabila zglasi pri probacijski enoti, vendar se storilec tudi na to vabilo ni odzval, o čemer je probacijska enota obvestila sodišče. 6. Čeprav je sodišče prve stopnje natančno povzelo potek dogajanja v postopku za nadomestitev globe po izdaji sklepa z dne 18. 1. 2018, je kot bistveno okoliščino, na podlagi katere je sklepalo, da se storilec izmika opravljanju dela v splošno korist, štelo dejstvo, da se storilec 3. 6. 2019 ni osebno zglasil na izvajalski organizaciji, kot se je zavezal z dogovorom z dne 10. 5. 2019, niti ni poklical po telefonu, kot je navajal v svojem odgovoru na poziv sodišča z dne 19. 8. 2019. V tem odgovoru na poziv sodišča je namreč storilec med drugim pojasnil, da je v telefonskem razgovoru go. Z. iz JZ S. obvestil o tem, da je še vedno v bolniškem staležu in da mu je ga. Z. povedala, da dela v splošno korist ne more opravljati brez dodatnega zdravniškega pregleda in da ga bo na ta pregled poslala v sodelovanju s Probacijsko enoto. Svoje trditve je podkrepil s predložitvijo odločb ZZZS z dne 19. 4. 2019 in 6. 8. 2019 ter izpisom telefonskih klicev z njegovega mobilnega telefona, iz katerega izhaja, da je klical na številko ..., ki jo ima shranjeno pod imenom S. Z. Z. Iz tega izpisa izhaja, da naj bi storilec klical na to številko 3. 6. 2019 ob 14.16 uri, ko naj bi pogovor trajal 36 sekund, ter istega dne ob 15.39 uri, ko naj bi pogovor trajal 18 sekund, klical pa naj bi tudi 4. 6. 2019 ob 9.07, ta pogovor pa naj bi trajal 3 minute in 34 sekund. Vendar je Z. Z. zaslišana kot priča 8. 7. 2020 izpovedala, da 3. 6. 2019 od storilca ni bilo nobenega glasu, da ni prišel, niti poklical po telefonu ter da ga je videla le dvakrat, ob uvodnem razgovoru marca 2019 in ob podpisu dogovora 10. 5. 2019. Prav tako je zanikala, da bi storilcu rekla, da bo poklicala probacijsko enoto in da mu bodo oni (tj. probacijska enota) poslali napotnico za zdravniški pregled.

7. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedbi zaslišane priče in ocenilo, da so storilčeve pritožbene navedbe o telefonskem razgovoru z Z. Z. 3. 6. 2019 prepričljivo ovržene na podlagi izpovedbe priče Z. Z., ker je slednja natančno in prepričljivo pojasnila, da je storilca videla in slišala le dvakrat in da 3. 6. 2019 ni prišel na izvajalsko organizacijo, niti ni poklical. Pritožbeno sodišče se s tako dokazno oceno strinja, saj poleg tega, da ni videti prepričljivega razloga, zakaj priča ne bi izpovedovala po resnici, že sama dolžina trajanja pogovorov, ki naj bi jih storilec opravil 3. 6. 2019 ob klicu na številko ... (18 sekund in 36 sekund) zagotovo ne more kazati na vsebino pogovora, kot jo v svojih navedbah predstavlja storilec. Pritožbeno sodišče pa tudi dvomi v to, da bi izvajalska organizacija Probacijsko enoto C. obvestila o tem, da storilec še ni pričel z opravljanjem dela v splošno korist, v kolikor bi med storilcem in izvajalsko organizacijo dejansko obstajal dogovor, ki naj bi ga storilec sklenili v telefonskem pogovoru z dne 3. 6. 2019 z Z. Z., kot navaja storilec v svojih vlogah in pritožbi. Upoštevajoč navedeno ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izpis telefonskih klicev dokazuje, da je Z. Z. na zaslišanju pred sodiščem lagala oz. da gre pri navedbah v 8. in 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa za ″relevantno laž ali pozabljivost ge. Z.″. Klic v trajanju 3 minute in 34 sekund, na katerega se sklicuje storilec v pritožbi, pa ni bil opravljen 3. 6. 2019, temveč dan po tem, ko bi se moral storilec zglasiti na izvajalski organizaciji zaradi pričetka opravljanja dela v splošno korist. 8. Res je sicer, da storilec na dan 3. 6. 2019 ni izpolnjeval pogojev za pričetek opravljanja dela v splošno korist, saj še ni opravil nujno potrebnega zdravstvenega pregleda, na katerega bi ga sicer morala napotiti izvajalska organizacija, zaradi česar navedenega dne storilec z delom v splošno korist sploh ne bi mogel in smel začeti. Pritožbeno sodišče je v sklepu PRp 144/2019 z dne 28. 11. 2019 zapisalo, da je ob taki situaciji popolnoma vseeno, ali se je zglasil osebno na izvajalski organizaciji, ali je bil s predstavnico izvajalske organizacije v telefonskem stiku. A glede na zgoraj izpostavljeno tudi zatrjevanega telefonskega stika ni bilo, zaradi česar so utemeljeni zaključki, da se storilec začetku dela v splošno korist izmika. Pri tem pa ni mogoče spregledati niti dejstva, da je storilec sam dobro vedel, da mora predhodno opraviti zdravstveni pregled, saj je v 3. točki dogovora je tudi zapisano, da mora oseba pred začetkom opravljanja dela v splošno korist opraviti preventivni zdravstveni pregled, na katerega jo pošlje izvajalec sankcij ter se udeležiti in usposobiti za varno opravljanje dela, vedel pa je tudi, da pregleda in usposabljanja ni opravil in da do 3. 6. 2019 ni prejel niti napotnice. Ker je opravljanje dela v splošno korist v njegovem interesu, bi od storilca bilo pričakovati, da bi se osebno zglasil bodisi pri izvajalski organizaciji, bodisi pri probacijski enoti in to uredil, iz pritožbenih navedb pa jasno izhaja, da je zgolj čakal na napotnico, torej je ostal popolnoma pasiven, čeprav se od njega pričakuje aktivnost. Pritožbeno opravičevanje, da je lahko samo čakal na napotnico na zdravniški pregled, ki je ni prejel, da je izvajalec sankcije tisti, ki je opustil dejanje oziroma se je malomarno odzval ter da se je že najmanj 7x zglasil na probacijski enoti ter več kot 5x na S., je zato neutemeljeno in ob upoštevanju vseh okoliščin konkretne zadeve ne omaje prepričljivosti zaključka prvostopenjskega sodišča, da se storilec izmika začetku opravljanja dela v splošno korist. Tega zaključka pa ne more izpodbiti niti z izkazovanjem domnevne aktivnosti z obiski probacijske enote in izvajalske organizacije v juliju 2020 in avgustu 2020, pri čemer pa ni mogoče spregledati niti tega, da se izjava na zapisnik pri Probacijski enoti C. z dne 5. 8. 2020 nanaša na zadevo, ki se vodi pri sodišču prve stopnje pod opravilno številko PRnk 13/2019, poziv na Probacijsko enoto C., ki se sicer nanaša na predmetno zadevo tj. PRnk 256/2017 pa izkazuje le prejem vabila z dne 14. 7. 2020, ne pa tudi odziva na to vabilo.

9. Storilec pa v pritožbi navaja tudi, da je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve sankcije, ker so od dneva pravnomočnosti odločbe o prekršku (28. 7. 2016) že potekla štiri leta. To sicer nima neposredne zveze z izpodbijanim sklepom in bi bilo relevantno šele v postopku prisilne izterjave, medtem ko bi izpodbijana odločitev tudi v primeru, če bi te navedbe držale, bila pravilna. Kljub temu pa pritožbeno sodišče v vednost storilcu pojasnjuje, da odločba o prekršku Agencije R. S. za javnopravne evidence in storitve, s katero je bila storilcu izrečena globa, za katero je storilec prosil, da se mu jo nadomesti z opravo dela v splošno korist, ni postala pravnomočna 28. 7. 2016, temveč je takrat bila izdana, pravnomočna pa je postala 2. 8. 2017, kar pomeni, da štiriletni absolutni zastaralni rok za izvršitev sankcije iz tretjega odstavka 44. člena ZP-1 še ni potekel. 10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

1 Naloge, ki jih na podlagi petega odstavka 192.b člena in četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 za polnoletne storilce izvršujejo pristojni organi socialnega varstva od 1. 4. 2018 dalje izvršujejo probacijske enote (48. člen Zakona o probaciji - ZPro).