Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravdni stranki sta sklenili skladiščno pogodbo (prvi odstavek 747. člena OZ), tožena stranka pa je ob privolitvi tožeče stranke izročila zaupano ji blago v skladiščenje družbi N. d.o.o. (732. člen v zvezi s 756. členom OZ). Iz tega razloga je podana tudi odškodninska odgovornost tožene stranke, saj če se je blago poškodovalo ali uničilo pri podskladiščniku (ker blaga ni ustrezno skladiščil), je skladiščnik v razmerju do naročnika skladiščenja še vedno (pogodbeno) odškodninsko odgovoren. Zaradi tega se tožena stranka ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti z izpostavljanjem okoliščine, da je vsa opozorila in navodila tožeče stranke v zvezi s pravilnim skladiščenjem blaga (skladiščenje v zaprtih prostorih) takoj posredovala družbi N. d.o.o.
Pritožba se zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka odškodninsko odgovorna tožeči stranki za poškodbe jeklenih kolutov, skladiščenih na podlagi skladiščne pogodbe med pravdnima strankama iz maja 2012, na naslovu N. d.o.o. 2. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da so bili po navodilih tožeče stranke jekleni koluti najprej skladiščeni v L., nato pa je tožena stranka tožeči stranki zgolj pomagala pri izbiri novega skladiščnika, to je družbe N. d.o.o. To izhaja iz izpovedbe priče D.S.. D.J. je namreč osebno D.S. sporočil, da je našel neko drugo primerno skladišče. Tožeča stranka je šla to skladišče tudi pogledati. Tožeča stranka je bila prisotna v skladišču N. d.o.o. ob predajah materiala oziroma jeklenih kolutov. Ko so bili koluti izkrcani, je tožeča stranka te kolute preverila. Tožeča stranka je tudi pripravila CMR in potem je šofer prišel do pisarne tožeče stranke, prevzel dokumentacijo in blago odpeljal do skladišča N. d.o.o.. Na nobenem od CMR tožena stranka ni navedena kot skladiščnik. Obe stranki sta za lastnika blaga opravljali zgolj špediterske posle. Z blagom so manipulirali delavci N. d.o.o., in sicer s stroji in opremo družbe N. d.o.o.. Da tožena stranka ni bila skladiščnik blaga, ne more spremeniti niti dejstvo, da je tožeči stranki izstavljala račune za skladiščenje, kjer pa je dejansko zgolj prefakturirala vrednost skladiščenja in dodatno zaračunala svoj strošek delavca. Nenazadnje je tožena stranka posredovala opozorila in navodila tožeče stranke glede načina skladiščenja jeklenih kolutov, in sicer v smeri, da se morajo koluti nahajati v pokritih prostorih. Tudi sama tožeča stranka je delavce N. d.o.o. opozarjala na to okoliščino.
3. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje.
4. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ravno tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
6. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta se pravdni stranki dogovorili, da se bo blago - jekleni koluti (tožeča stranka je nastopala v vlogi špediterja lastnika tega blaga) namesto v L. skladiščilo na naslovu N. d.o.o. (izpoved prič D.S., A.J. in M.B.). Ta dogovor sta sklenili prokurist tožeče stranke D.S. in zaposleni delavec tožene stranke D.J., pri čemer družba N. d.o.o. pri tem dogovoru sploh ni neposredno sodelovala. Ta dogovor je vseboval tudi sporazum o ceni skladiščenja. Tožena stranka (ki je pred tem sprejemala račune za skladiščenje s strani imetnika skladišča družbe N. d.o.o.) je svoj račun za skladiščenje (ne pa morebiti računa za posredovanje) ves čas izstavljala na tožečo stranko, ki je storitev skladiščenja (cena skladiščenja je bila enaka ceni skladiščenja družbe N. d.o.o., povečana za stroške dveh delavcev tožene stranke) redno plačevala. Teh dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje obravnavana pritožba ne uspe izpodbiti z navajanjem, da je tožena stranka zgolj pomagala tožeči stranki pri izbiri novega skladiščnika, na naslovu družbe N. d.o.o.. Iz izpovedbe priče D.S. takšen zaključek nikakor ne izhaja, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba. Prav tako v tej zvezi ni pravno pomembno, da skladišče v D. ni bilo v lasti tožene stranke, temveč je šlo za skladišče družbe N. d.o.o. (kar je tožeča stranka, ki si je skladišče tudi ogledala in je bila v njem prisotna, tudi ves čas vedela, na kar opozarja obravnavana pritožba). Prav tako ni pravno pomembno, da na nobenem CMR tožena stranka ni bila navedena kot skladiščnik blaga.
7. Glede na tako ugotovljena pravno pomembna dejstva, sta pravdni stranki tudi po oceni pritožbenega sodišča sklenili skladiščno pogodbo (prvi odstavek 747. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), tožena stranka pa je ob privolitvi tožeče stranke izročila zaupano ji blago v skladiščenje družbi N. d.o.o. (732. člen v zvezi s 756. členom OZ). Iz tega razloga je podana tudi odškodninska odgovornost tožene stranke, saj če se je blago poškodovalo ali uničilo pri podskladiščniku (ker blaga ni ustrezno skladiščil), je skladiščnik v razmerju do naročnika skladiščenja še vedno (pogodbeno) odškodninsko odgovoren. Zaradi tega se tožena stranka ne mora razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti z izpostavljanjem okoliščine, da je vsa opozorila in navodila tožeče stranke v zvezi s pravilnim skladiščenjem blaga (skladiščenje v zaprtih prostorih) takoj posredovala družbi N. d.o.o. 8. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje.
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.