Jedro

Tožnik je na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2009, sklenjene s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko, obvezno zavarovan iz naslova delovnega razmerja za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden. Sočasno je vse od 19. 10. 2009 dalje vpisan v register kot družbenik in poslovodja družbe, vendar za razliko do polnega zavarovalnega časa ni vključen v obvezno zavarovanje. Zato je bila z izpodbijanima odločbama za tožnika zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca iz naslova dužbeništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 dalje za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je stroškovno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. 10301-1142073/2016 z dne 5. 6. 2017 in št. 10301-1142073/2016 z dne 16. 2. 2017. Zaključilo je, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje ter povračilo stroškov.

Podani sta kršitvi iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vsebine pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2009. Od 1. 11. 2009 dalje opravlja naloge direktorja v družbi A. d. o. o. s krajšim delovnim časom od polnega. Zaključek, da je funkcijo direktorja opravljal s polnim delovnim časom, je zato napačen.

Razlikovati je potrebno med opravljanjem dela direktorja po civilni pogodbi in pogodbi o zaposlitvi. Če ima direktor sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ne more imeti istočasno sklenjene še pogodbe civilnega prava. 13. člen ZDR-1 prepoveduje sklepanje tovrstnih pogodb, če so podani elementi delovnega razmerja. Funkcijo direktorja opravlja izključno na podlagi pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je že zavarovan po 14. členu ZPIZ-2, torej iz delovnega razmerja. Za zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 zato ni podlage in je v nasprotju z 2. odstavkom 13. člena ZPIZ-2. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

5. Zatrjevana kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. T. i. protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov. Torej takrat, ko sodišče listinam oziroma zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo dejansko imajo. Kaj takega pritožba sploh ne navaja.

6. Podana ni niti zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Podana bi bila, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, zlasti pa, če bi bil izrek nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom ali če sploh ne bi imela razlogov ali v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima in jo je mogoče preizkusiti. Nasprotno! Vsebuje pravilne dejanske in natančno obrazložene materialno pravne razloge, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

7. Čeprav ima tožnik z družbo A. d. o. o., katere ustanovitelj in družbenik je, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, in je iz naslova delovnega razmerja za krajši delovni oziroma zavarovalni čas vključen v zavarovanje, je bil od 1. 4. 2016 dalje povsem zakonito vključen v zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja zasebne družbe do polnega zavarovalnega časa.

8. Po eksplicitni določbi 3. odstavka 13. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)2 se mora zavarovanec, ki je po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot polni delovni čas, do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa zavarovati na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje drugih zavarovalnih podlag. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje da gre za obveznost zavarovanja do skupno polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, če je oseba po prednostni zavarovalni podlagi zavarovana za manj kot polni delovni čas. Določena je obvezna kombinacija zavarovalnih podlag do skupno polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa.

Obvezna kombinacija zavarovalnih podlag nastane seveda tudi v primerih delovnega razmerja s krajšim delovnim časom,3 ko je zavarovanec za skrajšani zavarovalni čas v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno vključen na podlagi delovnega razmerja po 14. členu ZPIZ-2, ki je sicer prednostna zavarovalna podlaga, in sočasnega družbeništva in poslovodenja zasebne družbe, ki, če zavarovanec ni zavarovan po drugi podlagi, predstavlja zavarovalno podlago po 16. členu ZPIZ-2. Prav takšno stanje pa je, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, podano v obravnavani zadevi.

9. Tožnik je na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2009, sklenjene s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko, obvezno zavarovan iz naslova delovnega razmerja za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden. Sočasno je vse od 19. 10. 2009 dalje vpisan v register kot družbenik in poslovodja družbe A. d. o. o., vendar za razliko do polnega zavarovalnega časa ni vključen v obvezno zavarovanje. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino relevantno. Pomeni namreč, da je bila z izpodbijanima odločbama za tožnika zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca iz naslova dužbeništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 dalje za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden in je tožbeni zahtevek na njuno odpravo utemeljeno zavrnjen.

10. Zaradi vsega navedenega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Potrebno je le še pojasniti, da zavarovalno razmerje nastane ex lege, torej po zakonu, zato pritožbene navedbe v smeri opravljanja funkcije direktorja izključno na podlagi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in nedopustnostjo sklepanja pogodb civilnega prava, če so podani elementi delovnega razmerja, ne morejo biti pravno relevantne.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo potrebno skleniti še, da tožnik svoje stroške pritožbe krije sam (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 65. člen Zakona o delovnih razmerjih ( ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami).