Jedro

V tožbi zatrjevana dejstva omogočajo presojo vsebinske sklepčnosti tako glede zatrjevanja telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem, prestanega strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Tožeča stranka je od tožene zahtevala, da ji povrne škodo za pretrpljene telesne bolečine v znesku 1.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in nevšečnosti med zdravljenjem 1.200,00 EUR in za prestani strah 700,00 EUR ter materialno škodo v višini 145,00 EUR. V tožbi navaja, da je utrpela udarnino in rano s hematomom na levem golenu, ker je zaradi spolzkih tal v trgovini tožene stranke padla in si poškodovala levo golen.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ocenilo, da je tožba nesklepčna, ker je tožeča stranka nasprotujoče zatrjevala, kakšne poškodbe je utrpela in sicer, da si je zaradi padca poškodovala levo golen, duševne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa trpela zaradi omejenega gibanja in bolečin v levem kolenu, strah pa zaradi omejenega gibanja in bolečin v levem golenu. Sodišče je takšno navedbo dejstev ocenilo kot nasprotujočo in zaključilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, ker je višina odškodnine za nepremoženjsko škodo odvisna od pomena prizadete dobrine.

Zoper sodbo vlaga laično pritožbo tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da zavrnilno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna, zmoten, saj trditve tožeče stranke v tožbi niso nasprotujoče. Tožeči stranki je ob padcu nastala poškodba na levem golenu, bolečina pa se je nato razširila tudi v levo koleno, torej nad golenom. Predvsem bolečina v kolenu, ki predstavlja gibljivi del noge, je zato za tožečo stranko predstavljala oviro pri gibanju in še dodatno povečala duševne bolečine in strah zaradi omejenega gibanja ob poškodbi goleni. Ker tožena stranka v zakonsko predvidenem roku na tožbo ni odgovorila, predlaga izdajo zamudne sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Sklepčnost tožbe je podana takrat, ko iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (3. točka 1. odstavka 318. člena ZPP). Po drugi strani je tožba nesklepčna, če iz opisa dejanske tožbene podlage ne izhaja zahtevana posledica. Da je takšno materialno sklepanje mogoče, morajo biti v tožbi navedena dejstva, na katera tožnik opira svoj sodbeni predlog oziroma tožbeni zahtevek.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki ji je po njenih trditvah nastala zato, ker je tožena stranka svojo poslovno dejavnost (– trgovina), opravljala v prostorih, kjer so bila tla spolzka zaradi nanosa snega in je zato padla ter si poškodovala levo golen. Navedena dejstva (nobeno od njih v nasprotju z listinskimi dokazi, ki jih je k tožbi priložila tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošna znana) bi za izdajo zamudne sodbe zadoščala. Nepravilen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožba nesklepčna, ker tožnica v tožbi nasprotujoče zatrjuje, kakšne poškodbe je utrpela. Tožnica namreč v tožbi povsem jasno navede, da je utrpela udarnino in rano s hematomom na levem golenu. Tožba bi bila nesklepčna le, če trditev, ki predstavljajo dejansko podlago te presoje, ne bi bilo. Nasprotja med trditvami tožeče stranke ni, še manj pa med trditvami in vsebino priložene zdravstvene dokumentacije.

Ker sodišče prve stopnje zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljuje z nesklepčnostjo tožbenega zahtevka v delu, s katerim tožeča stranka utemeljuje višino zahtevane odškodnine je presoja sklepčnosti, ki jo terja določilo 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP torej tista presoja, ki jo terja določilo 179. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju OZ). V tožbi zatrjevana dejstva omogočajo presojo vsebinske sklepčnosti tako glede zatrjevanja telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem, prestanega strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da je tožba nesklepčna, v nasprotju z določilom 318. člena ZPP izdalo zavrnilno zamudno sodbo in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 2. odstavka 7. točke 339. člena ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP).