Jedro

SPZ ureja le pridobitev lastninske pravice za obdobje po njegovi uveljavitvi, v stvarne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo, pa ne posega. Le-te so z uveljavitvijo SPZ ostale v veljavi, zgolj njihova vsebina se presoja skladno s pozitivno zakonodajo, kot to določa 1. odstavek 266. člena SPZ. Ker je bil prizidek zgrajen v letu 1997, 47. člen SPZ pa ureja le enega od načinov pridobitve lastninske pravice, ne pa vsebine že pridobljene pravice, ta za odločitev o pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja, da se določi meja med sosednjima nepremičninama in določi primerna odškodnina. Glede stroškov je odločilo, da predlagatelj sam nosi svoje in skupne stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponoven postopek. Navaja, da je stališče sodišča, da v konkretnem primeru ni moč uporabiti določbe 47. člena SPZ, glede na nesporno dejstvo, da je bila gradnja prizidka izvršena pred 1. 1. 2003, ko je pričel veljati SPZ in navedenega člena SPZ ni mogoče uporabiti za gradnje, ki so bile izvršene pred njegovo uveljavitvijo, nepravilno. Res je bil objekt s strani R. zgrajen še pred 1. 1. 2013, na podlagi lokacijskega dovoljenja in tudi soglasja njegove sestre N. Vendar je pomembna okoliščina, kdaj je predlagatelj postal lastnik navedene nepremičnine, torej tudi prizidka, ki deloma stoji na parceli v lasti nasprotnih udeležencev. To se je zgodilo tekom izvršilnega postopka. S pravnomočnim sklepom o izročitvi in posledično z vpisom v zemljiško knjigo je predlagatelj postal zemljiškoknjižni lastnik navedene nepremičnine, torej tudi prizidka, ki sicer ni vpisan v zemljiški knjigi, nedvomno pa stoji deloma tudi na parc. št. 88/20 in 88/22, k. o. X, last nasprotnih udeležencev. Nepremičnina je bila izročena predlagatelju v posest z deložacijo v izvršilnem postopku dne 3. 10. 2012, s tem, da je bil sklep o izročitvi nepremičnine (vključno s prizidkom, ki je sestavni del nepremičnine, ki je bila kupljena v izvršilnem postopku) izdan dne 21. 2. 2007. Sklep je bil torej izdan šele v letu 2007 in s pravnomočnostjo sklepa je predlagatelj postal lastnik tega prizidka. Do izročitve je prišlo šele 3. 10. 2012 in predlagatelj je lahko šele tedaj uveljavljal upravičenja, ki mu gredo po zakonu. Prizidek je bil zgrajen pred letom 2003, vendar je bil takrat lastnik prvi nasprotni udeleženec R., ki je v soglasju s svojo sestro prizidek gradil na zemljišču, katerega solastnika sta on in njegova sestra, vsak do ene polovice. R. kot dolžnik in lastnik ni urejal ničesar v smislu SPZ ali tudi ZTLR, je pa nedvomno, da je bil graditelj, ki je gradil na svojem, deloma pa tudi na tujem zemljišču. Po stališču predlagatelja predlagatelju ni moč očitati nepravilnega ravnanja, ker uveljavlja svoje pravice na podlagi tretjega odstavka 47. člena SPZ, saj je dejstvo, da je le kupec v izvršilnem postopku, ki je pridobil tudi prizidek na podlagi odločbe državnega organa, torej sklepa o izročitvi. Pravilen je predlog v smislu tretjega odstavka 47. člena SPZ, saj je predlagatelj kot lastnik pridobil upravičenje šele v letu 2012. Nepremičnino je kupil na javni dražbi, prodajalo jo je sodišče in ne dolžnik, lastninsko pravico je pridobil na podlagi odločbe državnega organa. Ni mu moč očitati, da kot graditelj ni uporabljal pravnih predpisov, ki so veljali pred 1. 1. 2003. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj v predmetni zadevi svoje pravice uveljavlja izključno na podlagi 47. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki med drugim določa, da če nekdo zgradi zgradbo, kateri del sega na, nad, ali pod tujo nepremičnino (graditelj), lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij (prvi odstavek). Za primer, da bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine, lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama (tretji odstavek).

5. Sodišče prve stopnje je glede tega pravilno navedlo, da je bila gradnja prizidka izvršena pred letom 2003, torej pred 1. 1. 2003, ko je začel veljati SPZ in navedenega člena ni mogoče uporabiti za gradnje, ki so bile izvršene pred njegovo uveljavitvijo. SPZ namreč ureja le pridobitev lastninske pravice za obdobje po njegovi uveljavitvi, v stvarne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo, pa ne posega. Le-te so z uveljavitvijo SPZ ostale v veljavi, zgolj njihova vsebina se presoja skladno s pozitivno zakonodajo, kot to določa prvi odstavek 266. člena SPZ. Ker je bil torej prizidek zgrajen v letu 1997 (čeprav ne s strani predlagatelja), 47. člen SPZ pa ureja le enega od načinov pridobitve lastninske pravice, ne pa vsebine že pridobljene pravice, ta za odločitev o pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003 ni uporabljiv.

6. Sicer pa navedeni člen velja le za graditelja, kar nedvomno predlagatelj ni in tega tudi ne zatrjuje, saj sam pojasnjuje, da je bil le kupec v izvršilnem postopku. Pri tem navaja, da je pridobil v izvršilnem postopku tudi prizidek, poleg celotne nepremičnine 88/6, k. o. X, na podlagi odločbe državnega organa, torej sklepa o izročitvi, ki pa se v spisu ne nahaja. V spisu se nahaja le zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da je predlagatelj lastnik nepremičnine, parc. št. 88/6, k. o. X, prizidek pa se ne nahaja le na tej parceli (razlogov v zvezi s tem sodišče sicer ni ugotavljalo, ker glede na sprejeto odločitev, niso bili relevantni, je pa druga nasprotna udeleženka že v odgovoru na predlog navedla, da iz predlogu priloženih dokazov ni razvidno, ali je predlagatelj z nakupom v izvršilnem postopku pridobil v last tudi del nepremičnine, ki sega na parc. št. 20, k. o. X).

7. Ker predlagatelj torej ni graditelj in je bila gradnja prizidka izvršena pred uveljavitvijo SPZ, 47. člen SPZ v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ta ne bi prišel v poštev niti za prvega nasprotnega udeleženca kot prejšnjega lastnika, saj bi ta lahko svoje pravice, glede na čas gradnje, uveljavljal le na podlagi določil Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Tudi če bi šlo za derivativno pridobitev, torej uporaba 47. člena SPZ ne bi prišla v poštev. Dejanski stan za uporabo navedene določbe v konkretnem primeru ni podan.

8. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje z zavrnitvijo predloga pravilno uporabilo materialno pravo in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravnem postopku, ZNP).