Jedro

Nerelevanten je tožbeni ugovor, da je bil tožničin objekt že leta 1999 priključen na javno kanalizacijsko omrežje, za kar je že tedaj (oz. leta 2000) plačala prispevek, saj gre za gradnjo nove komunalne opreme v skladu s sprejetim programom. V zvezi s tem se tožnica tudi neutemeljeno sklicuje na določbo tretjega odstavka 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, ker ne gre za primere iz navedene določbe. V tem postopku pa tožnica tudi ne more uspešno ugovarjati, da izgradnja sporne komunalne opreme ni bila potrebna. Odlok o programu opremljanja je bil sprejet na podlagi občinskega prostorskega načrta, v postopku sprejema tega akta pa je zagotovljeno tudi sodelovanje javnosti, zato je lahko svoje nestrinjanje izrazila v tistem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. 354-204/2014 2/91 z dne 14. 1. 2015, odločila, da se A.A. odmeri komunalni prispevek v višini 730,03 EUR, od priključitve objekta z naslovom B., na zemljišču 443 in 43/3 k.o. ..., na javno kanalizacijsko omrežje. Odločila je, da je ta znesek investitorica dolžna plačati pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijsko omrežje in da stroški izvedbe in navezave objekta na komunalno napravo bremenijo investitorja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je pojasnila, da se komunalni prispevek odmerja v skladu s sedmim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), 3. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in prvim odstavkom 14. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož, zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

2. Prvostopenjski organ je pojasnil, da je Občina Ormož v skladu z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna in v skladu s programom opremljanja s posamezno komunalno infrastrukturo v letu 2014 zgradila na območju KS Podgorci novi sistem kanalizacije s čistilno napravo po projektni dokumentaciji Izgradnja kanalizacije s čistilnima napravama v C. in v D., na vodovarstvenem območju ... Podatki relevantni za izdajo odločbe so bili pridobljeni iz uradnih evidenc in na podlagi Programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Ormož, ki je bil sprejet z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož, ki določata, da se za površino parcele namenjene gradnji določi minimalna parcela, ki še zadošča določbam občinskega izvedbenega akta, oziroma če parcela namenjena gradnji ni določena, se lahko upošteva stavbišče x 1,5. Neto tlorisna površina objekta se pridobi iz geodetskih evidenc.

3. Za objekt na naslovu B., znaša po podatkih Geodetske uprave RS na dan 14. 1. 2015 površina stavbišča 116 m², površina parcele za odmero komunalnega prispevka (stavbišče x 1,5) 174 m², in neto tlorisna površina objekta 256 m2, in po formuli Kpij = (Aparcela x Cpij1 x Dp) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij1 x Dt) odmeril komunalni prispevek v višini 730,03 EUR.

4. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil in pojasnil, da ZPNačrt opredeljuje naravo komunalnega prispevka in določa tudi zavezanca za njegovo plačilo. Višina prispevka je določena v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož. Zavrnil je pritožbeni ugovor, da je zgradba pritožnice že priključena na javno kanalizacijsko omrežje od leta 1999 in pojasnil, da ne gre več za ustrezen način odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, zato je bilo treba opremljenost stavbnega zemljišča izboljšati.

5. Tožena stranka je pojasnila tudi, da iz priloženih pogodb med Komunalnim podjetjem E. in ostalimi naročniki izhaja, da je bil plačan priklop na kanalizacijsko omrežje fi 15 cm, v višini 83.500 SIT. Sklicevala se je na določbo 19. člena koncesijske pogodbe za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Ormož z dne 21. 3. 1997, v katerem je določeno, da to plačilo zajema montažna in gradbena dela priključka iz betonskih cevi fi 15 cm do dolžine 5m. V skladu s 5. členom Odloka, pa spada kanalizacijski priključek in interna kanalizacija pod objekte in naprave posameznika, kar je v skladu s 6. členom Odloka in pomeni, da priključek na interno kanalizacijo financira uporabnik sam in je njegova last. Ker je pritožnica Komunalnemu podjetje E. d.o.o. plačala gradnjo priključka, ni pa plačala dela stroškov komunalne opreme, je prvostopenjski organ ugotovil, da ni plačala komunalnega prispevka, zato je izpodbijano odločbo zavrnil. 6. Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh razlogov Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga, da sodišče ugotovi, da sta izdani odločbi v nasprotju s tretjim odstavkom 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, izdane na podlagi 75. člena Zakona o prostorskem opremljanju stavbnih zemljišč ter da sta odločbi 6. in 7. člena Odloka v nasprotju z ZPNačrt. 7. Odločba o odmeri komunalnega prispevka je bila izdana v nasprotju s 3. točko 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Objekt je bil že leta 1999 priključen na javno kanalizacijsko omrežje, ki je bilo zgrajeno 1997. Po izgradnji je bilo to omrežje predano v uporabo. Občina Ormož takrat ni uvedla komunalnega prispevka, le-tega je uvedla leta 2000. Izpodbijana prvostopenjskega odločba je v direktnem nasprotju s 3. točko 12. člena Uredbe, drugostopenjski organ pa je pri odločanju o njegovi pritožbi ravnal diskriminatorno, saj večjih stroškov ni zahteval od krajanov E. in C. Pojasnjuje, da so s sporno odločbo povezani nesorazmerno visoki stroški priključka na novo kanalizacijsko območje, in da je bila gradnja tega omrežja nepotrebna.

8. Nadalje navaja, da je bila upoštevana napačna površina parcele, na kateri stoji stanovanjska zgradba. Uporabljen je bil podatek površine stavbišča iz uradne evidence GURS, 256 m², zgradba št. 79, ki stoji na parceli 44/3 k.o. … in površino zemljišča 116 m². Na podlagi navedenega je tako pravilna površina parcele 116 m2 x 1,5, to je 174 m² in ne 1.325 m². Prav tako se ne strinja z vsebino programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Ormož, ki je sestavni del Odloka o merilih za odmero komunalnega prispevka in programu opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Občine Ormož, predvsem v delu, ki se nanašajo na stroške izvedbe. Navaja razloge, zaradi katerih odločitev v tem izpodbijanem delu ni bila pravilna in sodišču predlaga, da zaradi teh ugotovitev sprejme tudi ugotovitev, da sta obe odločbi diskriminatorni ter v nasprotju s 3. točko 12. člena Uredbe ter s tem v nasprotju z ZPNačrt in 6. ter 7. členom Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož in da sta izdani odločbi v nasprotju z materialnimi predpisi navedenimi v aktih tožbe.

9. Tožena stranka je sodišču poslala odgovor na tožbo, v katerem dodatno pojasnjuje, da navedba o napačno določenih skupnih stroških in posledično napačno določenih obračunskih stroških ter obremenitev na enoto površine ne drži. Določitev nizkih obračunskih stroškov je razvidna iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Pojasnjuje tudi, da Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož v skladu z veljavno zakonodajo, kar potrjujeta dopisa Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je nad Odlokom izvajalo nadzor. Glede samega priključka na novo zgrajeno fekalno kanalizacijo, pa pojasnjuje način izračuna oziroma preračuna na 1 m dolžine kanalske vode.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt). Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme (tretji odstavek). S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (četrti odstavek). Kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti (sedmi odstavek).

12. V obravnavanem primeru je Občina Ormož v skladu s programom opremljanja s posamezno komunalno infrastrukturo v letu 2014 zgradila novo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo ter zavezancem (tudi tožnici) po uradni dolžnosti izdala odločbo o odmeri komunalnega prispevka na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZPNačrt. 13. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z obravnavano komunalno opremo je tudi po presoji sodišča tožena stranka imela podlago za odmero komunalnega prispevka v določbah ZPNačrt. Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja, ki se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta. Program opremljanja sprejme občinski svet z odlokom (čl. 74. ZPNačrt). V obravnavanem primeru je to Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ormož. Zato je nerelevanten tožbeni ugovor, da je bil tožničin objekt že leta 1999 priključen na javno kanalizacijsko omrežje, za kar je že tedaj (oz. leta 2000) plačala prispevek, saj gre za gradnjo nove komunalne opreme v skladu s sprejetim programom. V zvezi s tem se tožnica tudi neutemeljeno sklicuje na določbo tretjega odstavka 12. člena Uredbe, ker ne gre za primere iz navedene določbe. V tem postopku pa tožnica tudi ne more uspešno ugovarjati, da izgradnja sporne komunalne opreme ni bila potrebna. Odlok o programu opremljanja je bil sprejet na podlagi občinskega prostorskega načrta, v postopku sprejema tega akta pa je zagotovljeno tudi sodelovanje javnosti, zato je lahko svoje nestrinjanje izrazila v tistem postopku.

14. V skladu z določbo 82. člena ZPNačrt se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Podrobnejša merila se lahko določijo s podzakonskim predpisom, lahko pa jih tudi podrobneje predpiše občina. Izračun se opravi po enačbi, ki jo določa Pravilnik, pri čemer se med drugim upošteva tudi površina parcele in neto tlorisna površina objekta. Kot površina stavbnega zemljišča se v skladu z drugim odstavkom 5. člena Pravilnika upošteva velikost parcele, če parcela objekta ni določena pa stavbišče pomnoženo s faktorjem 1,5. Ta določba torej govori o tako imenovani parceli objekta, ki jo sestavlja površina, na kateri stoji objekt in določena površina ob njem.

15. Površino parcele namenjene gradnji je tožena stranka povzela iz uradne evidence GURS, na kar tudi napotuje Odlok. Tožnica v tožbi navaja, da je bila pri odmeri komunalnega prispevka napačno uporabljena površina stavbišča iz uradne evidence GURS v velikosti 256 m², pravilno pa bi morala biti uporabljena površina 116 m². Sodišče tožbeni ugovor zavrača, saj iz izpodbijane odločbe izrecno izhaja, da je bila upoštevana površina stavbišča 116 m² in po formuli Aparcela=stavbišče x 1,5 pravilno upoštevana površina parcele za odmero komunalnega prispevka 174 m² in neto tlorisna površina objekta 256 m² (Atlorisna).

16. Ostali tožbeni ugovori se nanašajo na akte tožene stranke, kot lokalne skupnosti, v zvezi s programom opremljanja stavbnih zemljišč. Tožnica se ne strinja z izračunom obračunskih stroškov komunalne opreme ter s tem posledično obremenitvijo na enoto površine, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka. Meni, da pri izračunu stroškov ni bila pravilno upoštevana amortizacija posameznih delov infrastrukture in s tem vrednost obstoječe infrastrukture, prav tako so bili neupravičeno všteti stroški meteorne kanalizacije, niso pa bila upoštevana prejeta namenska sredstva iz okoljskih dajatev, komunalnega prispevka, najemnin in samoprispevkov.

17. Vsebino programa opremljanja določa ZPNačrt (čl. 75), podrobneje pa Uredba. Ta tudi določa načine, kako se ugotavljajo skupni stroški komunalne opreme za posamezno obračunsko območje in sicer na podlagi dejanskih stroškov investicije; na podlagi investicijske dokumentacije projekta; na podlagi evidenc iz poslovnih knjig; na podlagi stroškov, ki so po višini enaki stroškom, ki bi nastali ob gradnji nove opreme, ki je po zmogljivostih in namenu podobna obstoječi. Pri tem občini prepušča, da izbere tisti način ugotavljanja skupnih stroškov, za katerega meni, da predstavlja realno vrednost. 18. Tožena stranka je v postopku pojasnila, da je skupne stroške določila na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, kar je v skladu z 12. členom Uredbe. Prav tako je pristojno ministrstvo v okviru svojih pristojnosti nadzora zakonitosti občinskih splošnih aktov ugotovilo, da Odlok ni neskladen z veljavno prostorsko zakonodajo. Z navedenim se strinja tudi sodišče in meni, da očitki o nepravilnostih pri izračunu obračunskih stroškov ne dajejo podlage za zaključek, da je Odlok nezakonit in s tem za uporabo načela „exceptio illegalis“ v tem sodnem postopku.

19. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki sta jih v svojih odločbah navedla oba organa in se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v tej sodbi v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zaradi navedenega je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 20. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka sama trpi stroške postopka.