Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da določba 24. člena ZIZ ureja spremembo upnika ali dolžnika v primeru prehoda terjatve ali obveznosti, in ne prehoda predmeta izvršbe (na to nakazuje že sam naslov člena: Prehod terjatve ali obveznosti).

Zastavna pravica (bodisi pogodbena bodisi pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino) sicer učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (primerjaj drugi odstavek 170. člena ZIZ), vendar to ne pomeni, da novi lastnik postane dolžnik in da je nanj prenesena obveznost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnice, da naj se v smislu četrtega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika O. K., zavrnilo.

Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu upnice ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi določbe 15. člena ZIZ). Upnica je že v svojem predlogu navedla, da je pravno nasledstvo v procesnem smislu, kakršnega izrecno opredeljuje četrti odstavek 24. člena ZIZ, možno tako glede terjatve, kakor tudi glede predmeta izvršbe. Pri tem se je sklicevala tudi na sklep V. s. v L., opr. št. III Cp 1258/2003 z dne 14.1.2004, do tamkajšnjih navedb pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo, v čemer upnica vidi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do citirane odločbe v primeru, kadar bi odstopilo od ustaljene sodne prakse. Ker pa ena odločba še ne predstavlja ustaljene sodne prakse, sodišče ni bilo dolžno komentirati citirane odločbe in se do nje opredeliti.

Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da določba 24. člena ZIZ ureja spremembo upnika ali dolžnika v primeru prehoda terjatve ali obveznosti, in ne prehoda predmeta izvršbe (na to nakazuje že sam naslov člena: Prehod terjatve ali obveznosti). Zastavna pravica (bodisi pogodbena bodisi pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino) sicer učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (primerjaj drugi odstavek 170. člena ZIZ), vendar to ne pomeni, da novi lastnik postane dolžnik in da je nanj prenesena obveznost (primerjaj tudi komentar ZZK, GV, L. 1998, stran 178, ki govori o tem, da se lahko na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu vknjiži lastninska pravica v korist kupca, čeprav zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine ni bil stranka izvršilnega postopka). Navedeno velja predvsem v primeru, kadar gre za poplačilo denarne terjatve, v primeru izvršbe na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči nepremičnina pa bi bila lahko situacija tudi drugačna.

Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Pritožbo upnice je bilo treba zato zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče namreč tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).