Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Zapuščina pa je bila izročena Občini X., ker je dedinja C. C. sporočila, da se ne priglaša k dedovanju in da zneska, ki ga terja Občina X. iz naslova plačila stroškov institucionalnega varstva v valoriziranem znesku 16.343,32 EUR ni pripravljena plačati. Zapuščinski postopek po B. B., v katerem pritožnica ni sodelovala, je bil s tem pravnomočno končan. Posebnega sklepa, s katerim bi sodišče prve stopnje ugotovilo dediče, v obravnavani situaciji ni bilo treba izdati. Z obvestilom pritožnice z dne 16. 9. 2024, da je dedinja po zapustnici, ki ni bila obveščena o predmetnem zapuščinskem postopku in v njem ni sodelovala, je zato je nastopila situacija iz 223. člena ZD.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) predlog A. A. za nadaljevanje zapuščinskega postopka zavrglo in (II) jo napotilo, naj uveljavlja svoje pravice iz naslova dedovanja po pokojni B. B. v pravdi.
2.Zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo A. A. iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep (v celoti) razveljavi. Sodišče prve stopnje ne bi smelo sklepa o zavrženju vezati na 223. člen ZD. Sodišče sklepa o dedovanju sploh še ni izdalo. S sklepom z dne 31. 5. 2023 je le vse do takrat znano premoženje zapustnice na podlagi določb 128. člena ZD izročilo Občini X. Zadeve ni mogoče primerjati z zadevo, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje VSL sklep II Cp 287/2023. Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo grobo poseglo v pravico dedinje do sodnega varstva in ji odvzelo pravico do enostavnega in učinkovitega pravnega varstva ter jo postavilo v neenak položaj v primerjavi z dediči, ki lahko na podlagi zakona uveljavljajo svojo zakonito dedno pravico. Sodišče ni sledilo določilu 165. člena ZD, po katerem je ves čas postopka dolžno gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo. V tej zadevi pa sploh ni bilo ugotovljeno, kdo so zapustničini dediči in ni bil ugotovljen obseg zapuščine.
3.Na vročeno pritožbo občina X. ni odgovorila.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Pritožnica zmotno trdi, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ko je njen predlog za nadaljevanje zapuščinskega postopka, ki ga je vložila 16. 9. 2024, zavrglo in jo napotilo na pot pravde, napačno uporabilo 223. člen ZD. V tem členu je določeno, da zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, temveč napoti to osebo, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi. Sodišče prve stopnje se tudi ni neupravičeno sklicevalo na odločbo VSL Sklep II Cp 287/2023 z dne 23. 2. 2023.
6.Sodišče prve stopnje je 31. 5. 2023 izdalo sklep, s katerim je sklenilo, (I) da zapuščina (po pokojni B. B. po do sedaj znanih podatkih obsega denarna sredstva na dan smrti in na dan poizvedbe na osebnem računu pri Banki X. d. d. številka SI56 ... v višini 0,16 EUR ter neizplačane pokojninske prejemke pri ZPIZ v skupni vrednosti 130,52 EUR, (II) ki po prvem odstavku 128. člena ZD postane last Občine X. in se ji jo po tretjem odstavku 128. člena ZD izroči do celote. Sklep je postal pravnomočen 22. 6. 2023. Iz sklepa je razvidno, da je sodišče dedinjo C. C., ki je v smrtovnici edina navedena kot dedinja, obvestilo, da bo premoženje zapustnice pripadlo občini X., če se ne bo odločila, da poplača njeno terjatev. Dedinja je sporočila, da se ne priglaša k dedovanju in da zneska ni pripravljena poravnati.
7.Pritožnica zmotno ocenjuje, da z navedenim sklepom obseg zapuščine ni bil ugotovljen. Zapuščina pa je bila izročena Občini X., ker je dedinja C. C. sporočila, da se ne priglaša k dedovanju in da zneska, ki ga terja Občina X. iz naslova plačila stroškov institucionalnega varstva v valoriziranem znesku 16.343,32 EUR ni pripravljena plačati. Zapuščinski postopek po B. B., v katerem pritožnica ni sodelovala, je bil s tem pravnomočno končan. Posebnega sklepa, s katerim bi sodišče prve stopnje ugotovilo dediče, v obravnavani situaciji ni bilo treba izdati. Z obvestilom pritožnice z dne 16. 9. 2024, da je dedinja po zapustnici, ki ni bila obveščena o predmetnem zapuščinskem postopku in v njem ni sodelovala, je zato je nastopila situacija iz 223. člena ZD. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in zakonita.
8.Pritožba je zato neutemeljena in jo je treba ob odsotnosti razlogov, ki jih mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavke 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), zavrniti ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
-------------------------------
1. Da vloži tožbo zaradi ugotovitve, da je dedinja po pokojni B. B., zaradi ugotovitve darila, ki ga je zapustnica dala C. C. v obliki kupnine v višini 85.000 EUR, pridobljene od prodaje solastniškega deleža do 3/4 nepremičnine s parcelno številko 1393/1 k. o. ..., sklenjene v obliki notarskega zapisa SV 163/18 z dne 14. 3. 2018 in zaradi vračila tega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja njenega nujnega deleža.
2. Zakon o dedovanju.
3. V sklepu je pritožbeno sodišče pojasnilo, da pravnomočen sklep o dedovanju veže samo stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. člen ZD). To pomeni, da pritožnika, ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, izpodbijani (pravnomočen) sklep o dedovanju ne veže. Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, ta oseba pa lahko svojo zatrjevano dedno pravico uveljavlja v pravdi.
4. Dediči v skladu s četrtim odstavkom 128. člena ZD dedujejo vse zapustnikovo premoženje le, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini.