Jedro

Sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu ni odreklo pravice do izjave o ključnih dejstvih in dokazih, ker ga ni zaslišalo. Nasprotni udeleženec ni pravočasno opravičil svojega izostanka in predlagal preložitve naroka zaradi zaslišanja ali podal predloga za zaslišanje preko video/telekonference. Za slednje je v skladu s 114.a členom ZPP potrebno tudi soglasje strank.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1.Predlagateljica je 7. 4. 2025 vložila predlog za nadomestitev soglasja očeta za spremembo prijave stalnega bivališča ter za vpis v šolo in vrtec njunih mladoletnih otrok. Z vlogo z dne 17. 7. 2025, dopolnjeno z vlogo z dne 13. 8. 2025, je podala še predlog za izdajo začasne odredbe. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo njenemu predlogu, da se začasno nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca (I.1) za vpis mladoletnega A. A. v 3. razred I. osnovne šole X. v redni izobraževalni program s pričetkom šolskega leta 2025/2026 dne 1. 9. 2025 in njegovo soglasje za prepis tega otroka iz I. osnovne šole X. v II. osnovno šolo X. v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobraževalnim standardom po dokončnosti odločbe Zavoda RS za šolstvo o usmeritvi; (I.2) za vpis B. A. v 2. razred I. osnovne šole X.; (I.3) za vpis C. A. v vrtec občine X. Odločilo je, da izdana začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča, pritožba zoper začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve (I.3 in I.4 točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja si je sodišče pridržalo do končne odločitve o glavni stvari (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se je pravočasno in v celoti iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožil nasprotni udeleženec s predlogom, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne za odredbe zavrne oziroma podrejeno razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico za predlagateljico.

Sodišče je nasprotnemu udeležencu odreklo pravico do izjave o ključnih dejstvih in dokazih, ker ga ni zaslišalo in je s tem kršilo bistvena pravila postopka. Nasprotni udeleženec dopusta ni imel nikamor preložiti. Sodišče resničnosti predlagateljičinih navedb z dopolnitvijo mnenja CSD ni preverjalo. Mnenje CSD je podano brez razgovora z otroki in brez ogleda prostorov. Nasprotni udeleženec se je strinjal s prešolanjem A. A. v prilagojeni program Osnovne šole Y., vendar mati v zvezi s tem ni ničesar ukrenila. Sedaj bo A. A. šolanje v ustreznem programu začel z zamikom, kar mu ni v korist, saj je otrok z motnjo pozornosti in hudimi čustvenimi težavami. Sodišče je spregledalo, da večkratna selitev in dvojno prešolanje znotraj istega šolskega leta v zelo kratkem času najprej v redni program in nato v program po odločbi ni v korist otrok, še zlasti ne mladoletnega A. A. Sodišče bi v danem primeru moralo gledati na sorazmernost in izreči manj invaziven ukrep. Predlagateljica ni dokazala, da so prevozi dejansko neizvedljivi ali da presegajo razumne meje. Ne gre za ogroženost, ki bi izvirala iz objektivnih okoliščin, temveč je posledica enostranskega ravnanja predlagateljice. Predlagateljica je sama izpovedala, da se v hiši, kamor se selijo, nahaja gostilna in je zato v nočnem času hrup. Sodišče bi moralo zahtevati dopolnitev mnenja CSD in neposredno ugotoviti, kako selitev, prepis in dvojna menjava okolja vplivajo na vsakega od otrok, kar bi bilo mogoče samo s predlaganim izvedencem klinične psihologije. Izražena stiska in skrb otrok kažejo, da nenadna selitev, zamenjava šole, prijateljev in celotno dvojno prešolanje v razmeroma kratkem času niso nevtralne spremembe, temveč stresne, kar celo izhaja iz mnenja CSD. A. A. bo šolanje začel v novem, neustreznem programu in brez spremljevalca. To je zanj neposredno škodljivo in nepopravljivo v smislu začetka šolskega leta, socializacije in občutka varnosti. Tudi za druga otroka dvojni preskok - sprememba vrtca in šole, kroga prijateljev in dnevne rutine povečujejo stiske, kar je predlagateljica celo sama izpovedala.

3.Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlagala, da se jo zavrne ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu ni odreklo pravice do izjave o ključnih dejstvih in dokazih, ker ga ni zaslišalo. Nasprotni udeleženec ni pravočasno opravičil svojega izostanka in predlagal preložitve naroka zaradi zaslišanja ali podal predloga za zaslišanje preko video/telekonference. Za slednje je v skladu s 114.a člena ZPP potrebno tudi soglasje strank. Pooblaščenka nasprotnega udeleženca je na naroku 21. 8. 2025 povedala, da je na letnem dopustu, kar jim je sporočil 6. 8. 2025. Predlagateljica je potrdila, da je nasprotni udeleženec v času naroka z otroki na morju. To dejstvo pa avtomatično ne pomeni, da nasprotni udeleženec preložitve naroka ni mogel pravočasno predlagati ali pa kljub temu priti na zaslišanje. Opravičljivih razlogov niti v pritožbi ne navede.

6.Nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni zahtevalo dopolnitve mnenja CSD, ki bi moralo opraviti ogled novih bivalnih prostorov. Takšnega dokaznega predloga v povezavi s predlogom za izdajo začasne odredbe opredeljeno ni podal in te procesne kršitve ob zaključku naroka ni uveljavljal. CSD res ni opravil razgovora z otroki, je pa opravil razgovor z obema staršema, kar za predmetno odločitev tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostuje. Sodišče prve stopnje tudi utemeljeno ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca, ker nasprotni udeleženec tudi tega dokaza v postopku odločanja o začasni odredbi ni posebej utemeljil. Podano mnenje CSD je za odločitev zadostovalo, saj ta organ opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca. Postopek za izdajo začasne odredbe je sumaren in hiter, odloča se na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno. Izvedeni dokazi po oceni pritožbenega sodišča zadoščajo za odločitev.

7.Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in v skladu s koristjo otrok. Razlogi izpodbijanega sklepa so celoviti, skladni in prepričljivi. V njih je pretežno zajet tudi odgovor na pritožbene kritike izpodbijane odločitve, saj nasprotni udeleženec v bistvenem zgolj ponavlja svoja stališča, pri tem pa ne navaja nobenih tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudili pomisleke v pravilnost sklepa.

8.Potreba po zamenjavi šole in vrtca je nastala zaradi načrtovane selitve predlagateljice in otrok iz D. k materinem partnerju v X. V dokaznem postopku se je zanesljivo izkazalo, da konflikt med staršema, do katerega prihaja zaradi očetovega odklonilnega odnosa do te selitve ter posledično do potrebne zamenjave šole in vrtca, škodljivo vpliva na otroke. To izhaja iz mnenja CSD, ki predlog matere podpira, navedeno je potrdila tudi zaslišana socialna delavka. Kot pomembno je tudi ona izpostavila, da se negotovost otrok naj ne podaljšuje, ker jih to spravlja v stisko. Glede na to, da je bil začetek šolskega leta pred vrati, se je stiska otrok le še povečevala.

9.Iz mnenja CSD izhaja, da se nasprotni udeleženec s selitvijo ne strinja, ker bi to zanj pomenilo odvzem stikov z otroki, kar ne drži. Lokacija, kamor se otroci selijo, ni tako oddaljena od E., da bi bila lahko ta razdalja ovira za nadaljnje izvajanje vikend stikov. Prav tako ne drži pritožbena trditev, da iz mnenja CSD izhaja, da izražena stiska in skrb otrok kažejo, da nenadna selitev, zamenjava šole, prijateljev in celotno dvojno prešolanje v razmeroma kratkem času niso nevtralne, temveč stresne spremembe.

10.Nasprotni udeleženec ne zanika, da za vzgojo in varstvo otrok v pretežni meri skrbi predlagateljica. Iz mnenja CSD izhaja, da je mati v pogovorih na CSD za razliko od očeta ustrezno sodelovala, se zglašala skladno z dogovori in udejanjila vse sklepe in dogovore v okviru načrta pomoči otroku in družini. Ustrezno je sodelovala tudi z vsemi ostalimi ustanovami, ki spremljajo družino, še posebej zaradi reševanja težav pri starejšem sinu A. A. Sodišče prve stopnje ni imelo osnove, da predlagateljici ne bi verjelo, da se otroci selitve veselijo. Ne selijo se v neznano okolje, saj so zadnji dve leti v X. že preživljali počitnice in vikende. Menjava okolja zato ne bo nenadna in nepričakovana, kot trdi nasprotni udeleženec. Predlagateljica je pojasnila, da je otroke na selitev, menjavo okolja in šole ter vrtca postopno pripravila. Z družino otroka, s katerim je C. A. prijatelj, so se že dogovorili, da jih obiščejo v X. A. A. si je na taboru našel družbo in sklepa, da se bo tudi novemu okolju lahko prilagodil. Menjava šole mu bo koristila tudi zato, ker se ga sošolci v trenutni šoli zaradi njegovega vedenja izogibajo. Mati, ki je z otroki tesneje povezana in je vpeta v celotno njihovo življenje brez dvoma potrebe in želje otrok bolje pozna od nasprotnega udeleženca. To se izrazito kaže ob primerjavi navedb in izpovedi predlagateljice ter nasprotnega udeleženca. Navedbe nasprotnega udeleženca tudi v pritožbenem postopku ostajajo na pavšalnem zatrjevanju, kaj je za otroke lahko škodljivo in ne prepričajo.

11.Netočna je tudi trditev nasprotnega udeleženca, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da večkratna selitev in dvojno prešolanje znotraj istega šolskega leta v zelo kratkem času najprej v redni program in nato v program po odločbi ni v korist otrok, še zlasti ne za A. A. Za pritožnika ni sporno, da se A. A. vključi v prilagojeni program. Podal je soglasje za njegovo prešolanje v Osnovno šolo Y. A. A. bi se torej v vsakem primeru prešolal, v prilagojeni program pa bo tudi v vsakem primeru vključen po dokončnosti odločbe Zavoda RS za šolstvo o usmeritvi. Za druga dva otroka takšna vključitev in s tem zatrjevano dvojno prešolanje ni predvideno.

12.Predlagateljici ni bilo treba dokazati, da so prevozi otrok iz X. v D. v šolo in vrtec neizvedljivi, nerazumljivo pa je pri tem vztrajanje nasprotnega udeleženca pri šolanju otrok v D., ki očitno v zgodnjem vstajanju otrok, porabi časa in vožnjah ne prepozna dodatnih, nepotrebnih in škodljivih obremenitev otrok.

13.Posplošeno in tudi netočno prikazovanje nasprotnega udeleženca, da stiska in skrb otrok kažejo, da nenadna selitev, zamenjava šole, prijateljev in celotno dvojno prešolanje v razmeroma kratkem času niso nevtralne spremembe, temveč stresne, ne omajejo zaključka sodišča prve stopnje, da je treba za preprečitev ogroženosti otrok nadomestiti njegovo soglasje za vpis otrok v šolo oziroma vrtec v X. Kateri manj invaziven ukrep glede na sorazmernost bi sodišče lahko izreklo, pa pritožnik ne pove.

14.Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 363. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

1Hkrati je predlagal, da sodišče odloži izvršitev začasne odredbe do odločitve o pritožbi, ker bi izvršitev povzročila težko nadomestljivo oziroma nenadomestljivo škodo in nerazumne posledice zlasti za mladoletnega A. A. O predlogu še ni odločeno.

2Center za socialno delo.

3Zakon o pravdnem postopku.

4V okviru predhodnega svetovanja 22. 1. 2025 je nasprotni udeleženec povedal, da živi pri partnerki v hiši v kraju E., kjer potekajo tudi stiki z otroki.

5Zakon o nepravdnem postopku.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 114a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.