Jedro

Ker je bila v tej zadevi odredba o prodaji izdana pred uveljavitvijo ZIZ-J, se postopek dokonča po do tedaj veljavni ureditvi. Navedeno velja ne glede na to, ali je bila dražba po razpisu dejansko opravljena ali ne oziroma preklicana.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo s prodajo 1/3 nepremičnine parc. št. 1, k. o. X. 2. Zoper sklep vlaga upnica po Državnem pravobranilstvu RS pravočasno pritožbo. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen, saj sodišče ni pravilno uporabilo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju. Izvršba je bila odložena do 26. 8. 2015. Skladno s 75. členom ZIZ bi sodišče moralo izvršbo nadaljevati po uradni dolžnosti po preteku odloga in izdati odredbo o prodaji nepremičnine na drugi javni dražbi. Prvi dražbeni narok se je v tej zadevi vršil dne 3. 11. 2014, upnica pa je nato dne 15. 4. 2016 predlagala drugo dražbo. Upnica se ne strinja, da v času odločanja velja ZIZ-J. Sodišče prve stopnje namreč prve odredbe o prodaji ni izdalo dne 25. 9. 2014, temveč 24. 7. 2014, torej pred uveljavitvijo novele ZIZ-J, kar pomeni, da se mora predmetni izvršilni postopek dokončati po določbah do tedaj veljavnega zakona. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v času odločanja velja Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 53/2014), ki je začel veljati 30. 7. 2014, v nadaljevanju ZIZ-J. V skladu z 82. členom ZIZ-J se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah novele ZIZ-J, razen v primeru, če je do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji. Prvo odredbo o prodaji naj bi sodišče izdalo dne 25. 9. 2014, torej po uveljavitvi ZIZ-J. Ker upnica v roku 6 mesecev po poteku odloga ni predlagala, da sodišče razpiše 2. dražbo, je sodišče zato na podlagi 194. člena ZIZ izvršbo ustavilo.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je utemeljen upničin pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče prve odredbe o prodaji ni izdalo šele 25. 9. 2014, temveč že 24. 7. 2014, kar pa je pred uveljavitvijo ZIZ-J (odredba na redni št. 52 spisa). Prva dražba je bila dne 18. 9. 2014 sicer preklicana (preklic na redni št. 57 spisa), vendar pa je prehodna določba 82. člena ZIZ-J jasna – v tretjem odstavku tega člena je določeno, da se postopek dokonča po določbah do tedaj veljavnega zakona, če je v izvršbi na nepremičnino pred uveljavitvijo tega zakona (dne 30. 7. 2014) že bila izdana odredba o prodaji. Navedeno velja ne glede na to, ali je bila dražba po razpisu dejansko opravljena ali ne oziroma preklicana.

7. Ker je bila v tej zadevi odredba o prodaji izdana pred uveljavitvijo ZIZ-J, se postopek dokonča po do tedaj veljavni ureditvi. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče po neuspešni prvi javni dražbi določiti drugo javno dražbo. Šele če upnik po neuspešni drugi javni dražbi v roku šest mesecev od druge javne dražbe ne bo predlagal nove prodaje (oziroma če nepremičnine ne bo mogoče prodati na tretjem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti), bo sodišče izvršbo lahko ustavilo (prvi in drugi odstavek do uveljavitve novele ZIZ-J veljavnega 194. člena ZIZ).

8. Ker je glede na navedeno upničina pritožba utemeljena, ji je višje sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Kljub uspehu v pritožbenem postopku je pritožbeno sodišče odločilo, da upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj pomeni okoliščina, da sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo prej navedenih zakonskih določb, naključje, ki se je primerilo upnici, zaradi česar pritožbenih stroškov ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku (prvi odstavek 156. člena ZPP v zvezi s 15. ZIZ).