Jedro

Glede na povedano, sodišče druge stopnje ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi sledilo nekoliko obširnejšim stikom mld. A. A. z mamo (strnjeno 1 dan več), sodišče prve stopnje pa za svojo drugačno odločitev tudi ni navedlo nobenega argumentiranega razloga.

Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok.

Izrek

I.Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da:

-se v drugi in enajsti vrstici točke II. a) izreka "ponedeljek" nadomesti s "torek",

-točka II. e) izreka pravilno glasi: "božično-novoletne praznike v letu 2025 (od 24. 12. d0 29. 12.) mld. A. A. preživi z mamo, novoletni del počitnic (od 29. 12. do 2. 1.) z očetom, v letu 2026 obratno in tako naprej izmenjaje, pri čemer se redni tedenski in vikend stiki v tem času ne izvajajo,

-se v točki III. izreka znesek 150,00 EUR (stopetdeset evrov 00/100) nadomesti z zneskom 160,00 EUR (stošestdeset evrov 00/100),

-se v točki IV. izreka znesek 350,00 EUR (tristopetdeset evrov 00/100) nadomesti z zneskom 370,00 EUR (tristosedemdeset evrov 00/100).

V ostalem se pritožbi zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mld. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema, pri čemer se njeno prebivališče določi na naslovu matere, kamor se vročajo vsa pošiljke zanjo (tč. I. izreka), določilo je način izvajanja skupnega starševstva in osebnih stikov med tednom ter v času počitnic ter praznikov1 z obvezo staršev o medsebojnem obveščanju odpovedi stika ter izmenjavi osebnega dokumenta in zdravstvene kartice otroka ob predaji stika (tč. II. izreka), predlagateljici naložilo mesečno plačilo preživnine za mld. A. A. v znesku 150,00 EUR do 15. v mesecu za tekoči mesec od 17. 7. 2021 dalje, dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji, pri čemer je že zapadle preživninske obroke dolžna plačati v roku 30 dni od izdaje sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. III. izreka), nasprotnemu udeležencu naložilo mesečno plačilo preživnine za mld. A. A. v znesku 350,00 EUR do 15. v mesecu za tekoči mesec od 17. 7. 2021 dalje, dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji, pri čemer je že zapadle preživninske obroke dolžan plačati v roku 30 dni od izdaje sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. IV. izreka), v presežku zahtevka udeležencev postopka zavrnilo (tč. V. izreka), zavrnilo je predlog nasprotnega udeleženca za spremembo osebnega imena mld. A. A. (tč. VI. izreka) ter sklenilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (tč. VII. izreka).

2.Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožujeta oba udeleženca postopka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), predlagata spremembo oz. razveljavitev ter opredeljujeta svoje pritožbene razloge. Predlagateljica zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Predlagateljica konkretno izpodbija podtočko a) in e) točke II. izreka ter točki III. in IV. izreka. Obrazloženo nasprotuje določenim stikom med tednom ter navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo želje mld. A. A., da bi rada kak dan več preživela z mamo, s tem pa je prav tako odločilo v nasprotju z mnenjem sodne izvedenke, katera je ugotovila, da je v največjo korist otroka, glede na njeno starost ter dejstvo, da je zanjo mama od rojstva primarna oseba čustvene navezanosti, da mld. A. A. kak dan več preživi z mamo. Prav tako nasprotuje režimu stikov med božično-novoletnimi počitnicami, saj niso v korist mld. A. A. ter se zavzema za določitev režima kot je bil določen v sklepu o začasni odredbi z dne 17. 2. 2022, saj ga je A. A. sprejela, se nanj navadila, prav tako so ga brez težav izvajali, noben od udeležencev pa mu ni nasprotoval. Predlagateljica graja tudi odločitev o preživnini ter meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo višino mesečnih preživninskih potreb mld. A. A. Bivalni stroški, ki odpadejo na mld. A. A. pravilno znašajo 160,00 EUR, saj je tako v predlogu za določitev preživnine kot v svoji tretji pripravljalni vlogi sprecificirala bivalne stroške za njiju v skupni višini 320,00 EUR, prav tako je predložila kopije položnic. Nadalje so nerazumni razlogi sodišča prve stopnje, da stroški obleke in obutve mld. A. A. mesečno znašajo 70,00 EUR. Sodišče bi te stroške moralo skladno s preiskovalnim načelom ugotoviti glede na potrebe otroka in njegovo starost, pri tem pa upoštevati vso specifikacijo, ki jo je predlagateljica podala v svoji tretji pripravljalni vlogi, pri čemer je pri vrednotenju vsakega kosa oblačila in obutve tudi sicer izhajala iz nizko cenovnih ponudnikov. Letni strošek nakupa obleke in obutve mld. A. A. tako znaša približno 1.350,00 EUR. Enako neutemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo strošek za higieno in in zdravje A. A. v višini 30,00 EUR. Sodišča odmerjajo znesek 20,00 EUR ko gre za povsem zdrave otroke, mld. A. A. pa ima diagnosticiran atopijski dermatitis, kar pomeni, da je pri njej potrebno paziti tudi pri izbiri pralnih sredstev in mehčalcev, prav tako ji je potrebno kupovati kremo proti dermatitisu, pri čemer nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi to kremo A. A. dobivala predpisano na recept in torej brezplačno. V posledici nepravilne ugotovitve mesečnih potreb mld. A. A. pa je sodišče prve stopnje tudi nepravilno porazdelilo preživninsko obveznost med starša. Glede na preživninske potrebe mld. A. A. v višini 575,00 EUR, znaša preživninska obveznost očeta 405,00 EUR ter matere 170,00 EUR.

4.Nasprotni udeleženec se konkretno pritožuje zoper točko II. e), III., IV., V. in VI. izreka izpodbijane sodbe. Nasprotuje ureditvi stikov med božično-novoletnimi prazniki ter se zavzema za režim, kot je bil določen po sklepu o začasni odredbi z dne 17. 2. 2022. Izpodbija odločitev o ugotovljenih mesečnih preživninskih potrebah mld. A. A. ter o določitvi višini preživnine ter meni, da je odločitev sodišča prve stopnje povsem neobrazložena, zaradi česar je podana kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 14. člena ZPP. Navaja, da je konkretizirano trdil in dokazal, da je za mld. A. A. financiral nakup celotne športne opreme ter obutve, siceršnji del garderobe zanjo, šolske potrebščine, šolsko torbo, za leto 2024/2025 pa tudi vse učbenike in delovne zvezke, kar z ostalimi stroški A. A. preživljanja, ki jih je kril, pomembno presega 350,00 EUR, kot bi naj znašal njegov mesečni prispevek. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti dejanski prispevek udeležencev k preživljanju A. A. od 17. 7. 2021, prav tako bi izrek moralo oblikovati na način, da bi določno zapisalo kodo od roditeljev krije tiste otrokove stroške, ki niso neposredno vezani na njegovo prebivanje z vsakim od njih. To so stroški povezani z šolanjem mld. A. A., ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo napačno, saj je upoštevalo tudi njeno mesečno prehranjevanje v šoli, enako zgrešen pa je tudi ugotovljen strošek letnih šolskih počitnic, šolskih potrebščin, strošek za radirke ter za ekskurzije, ki sta tako zajeta na šolskih položnicah. Skupni mesečni stroški mld. A. A. pravilno znašajo 455,00 EUR (30,00 EUR manj za prehrano in 10,00 EUR manj za šolske potrebščine), od tega zneska pa se morajo odbiti tudi obratovalni stroški, ki odpadejo na mld. A. A. pri vsakem od udeležencev ter stroški njenega prostega časa, ki ga prebije pri vsakem od njiju, tako da znašajo 270,00 EUR mesečno, ob ključu delitve 70:30, pa je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino v znesku 110,00 EUR. Nasprotni udeleženec izpodbija tudi odločitev o zavrnitvi dovolitve spremembe osebnega imena mld. A. A. ter navaja, da je s tem bilo poseženo v njegovo kot A. A. pravico do zasebnega in družinskega življenja, samovolja predlagateljice po spremembi A. A. priimka pa je povzročila, da A. A. naenkrat ni več bila povezana s priimkoma B. in C., prav tako je posegla v tradicionalno povezanost priimka otroka z očetom, v njeno osebno identiteto in vidno povezanost s predniki. Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pa je nezakonita tudi iz razloga, ker se je oprlo zgolj na neformalen razgovor, ki ga je opravilo z mld. A. A., saj je premlada, da bi razumela pomen vsega skupaj.

5.Udeleženca odgovora na pritožbo nista podala.

6.Pritožbi sta delno utemeljeni.

7.V skladu s 350. in 366. členom ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 ter Družinskim zakonikom (v nadaljevanju DZ) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Opravljen preizkus ni pokazal kršitev določb nepravdnega postopka. Izpodbijani sklep prav tako nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, saj so v njem navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj niso v nasprotju, sodišče prve stopnje se je v sklepu opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb udeležencev postopka, izpodbijani sklep je zadostno obrazložilo, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je delno zmotno uporabilo materialno pravo glede načina izvajanja skupnega starševstva in osebnih stikov ter določitvi višine preživninske obveznosti za oba starša, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8.Materialnopravna podlaga izpodbijane odločitve je v določilih Družinskega zakonika, kjer so določene pravice in dolžnosti staršev, otrok in države. Glavno vodilo pri uporabi navedenih določil je otrokova korist (7. člen), ki je temeljna usmeritev družinskega prava, po kateri je treba v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen ali prizadet, upoštevati in zagotavljati njegovo korist. Pravni standard otrokove koristi pa je kot vrednosti pojem treba konkretizirati upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera.

K pritožbi predlagateljice

9.Predlagateljica utemeljeno nasprotuje določenim stikom med tednom, saj sodišče prve stopnje ni v celoti upoštevalo želje mld. A. A., po nekoliko obširnejših stikov z mamo. Kot izhaja iz mnenja izvedenke,2 ki ga je sodišče prve stopnje v celoti povzelo, je mld. A. A. v največjo korist, da se zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema, ker pa je glede na A. A. starost3 in dejstvo, da je mama zanjo od rojstva naprej primarna oseba čustvene navezanosti, zgodovine navezovalnega odnosa ter A. A. subjektivnega občutka, pa naj se skupno starševstvo oblikuje na način, da je deklica kak dan več pri mami (3 dni oče, 4 dni mama). Dodala je še, da je smiselno dodati en dan strnjeno v kosu, da bi mld. A. A. dobila občutek, da je dovolj z mamo, saj si otroci iz čustvene naveze včasih ne znajo predstavljati, kaj je pol-pol, zato matematična razdelitev ni vedno ustrezna. Enako stališče je izvedenka zavzemala na ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 21. 5. 2024,4 Smiselno enako stališče izhaja tudi iz mnenja Centra za socialno delo z dne 18. 1.0. 2021,5 kjer je bilo izpostavljeno kot pomembno, da starša upoštevata želje hčerke, v kolikor bi s katerim od staršev želela preživeti več ali manj časa. Sodišče prve stopnje je opravilo tudi neformalni razgovor z mld. A. A.6 iz katerega dobesedno izhaja:" da če je v ponedeljek z mamo potem pa pride šele v četrtek, da bi mogoče bila 5-2 dni ali pa polovico, torek, sreda pri enem, četrtek, petek, sobota pa pri drugem." Sodišče druge stopnje iz povzetega zapisa sklepa predvsem to, da bi mld. A. A. smiselno rada bila več pri enem od staršev, pri čemer iz zapisanega smiselno izhaja tudi, da je to mama, saj je povedala, da (mama, op. sodišča) pride šele v četrtek. Tudi nasprotni udeleženec je zaslišan na naroku z dne 21. 5. 2024 izpovedal, da je A. A. prišla k njemu s koledarjem, kjer si je začela delit dneve in je hotela na vsak način, da bi potekali dnevi 4-3.7

10.Glede na povedano, sodišče druge stopnje ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi sledilo nekoliko obširnejšim stikom mld. A. A. z mamo (strnjeno 1 dan več), sodišče prve stopnje pa za svojo drugačno odločitev tudi ni navedlo nobenega argumentiranega razloga. K dodatni utemeljitvi k nekoliko obširnejšemu stiku deklice z mamo je botrovala tudi predlagateljičina življenjsko izkustvena obrazložitev, da je za A. A. najhuje enodnevno "cefranje", ko pride k njej po vikend stiku z očetom samo v ponedeljek po šoli. Ponedeljki so ponavadi najbolj udarni, saj se otrokom naloži polno domače naloge, nekih obveznosti, sploh, ko se zaključuje šolsko leto in so vsi testi. V bistvu je ponedeljkov stik namenjen branju, šoli, nalogam.8 Takšno pojasnilo sodišče druge stopnje razume in ga tudi sprejema, saj je povsem življenjsko, da je ponedeljek za vse nekoliko bolj stresen dan v tednu, zato ni v korist otroka, da prehaja na stik k očetu ravno v ponedeljek popoldne.

11.Skladno s sprejetim izhodiščem, da je mld. A. A. v korist za 1 dan podaljšan strnjen stik z mamo, je sodišče druge stopnje poseglo v točko II. a) izreka na način, da je prehod na stik k očetu iz ponedeljka po končanih obveznostih, premaknilo na torek, prav tako mld. A. A., ko ni vikend stika z očetom, z mamo ostane do torka zjutraj, ko jo mama pelje v šolo. Tako razdeljeni stiki dejansko pomenijo, da je mld. A. A. v 14 dneh 1 dan več z mamo, oziroma je podano razmerje 8:6 (v 14 dneh jo ima mama 8 dni, oče pa 6 dni), kar pomeni, da A. A. z mamo preživi 57%, z očetom pa 43%. S takšnim matematičnim prikazom obsega stikov pa bosta starša tudi lažje razumela obseg odločitve sodišča druge stopnje. Staršema pa še vedno ostaja možnost, da stike po predhodnem dogovoru določita drugače, pri čemer sta dolžna v največji meri upoštevati želje in koristi mld. A. A.

Ob tem sodišče druge stopnje poudarja, da sicer ni spregledalo nasprotovanje predlagateljice ter tudi sodne izvedenske po drobljenju stikov in pogostim prehodom med staršema, vendar je tako kot že sodišče prve stopnje, v tem delu upoštevalo predvsem željo A. A., da bi rada bila čim več časa z obema staršema, da ji daljši prehodi na stik niso odgovarjali, saj je preveč pogrešala mamo ter, da se je na pogostejše prehajanje med staršema, kot je bilo določeno tudi po sklepu o začasni odredbi z dne 17. 2. 2022, že navadila.

Predlagateljica prav tako utemeljeno nasprotuje režimu stikov med božično-novoletnimi prazniki. Glede na navedbe predlagateljice ter tudi nasprotnega udeleženca, da si oba želita ureditev stikov na način, kot so bili določeni v sklepu o začasni odredbi z dne 17. 2. 2022, saj ga je mld. A. A. sprejela, se nanj navadila, prav tako so ga brez težav izvajali, sodišče druge stopnje ne vidi utemeljenega razloga po njihovi spremembi, sodišče prve stopnje pa ga tudi sicer ni podalo.

Iz navedenega razloga je sodišče druge stopnje poseglo v točko II. e) izreka na način, da je na novo določilo način izvajanja stikov med božično-novoletnimi prazniki, začenši z letom 2025, kot neparnim letom. Mld. A. A. božične praznike (od 24. 12. do 29. 12.) preživi v letu 2025 z materjo, novoletni del počitnic (od 29. 12. do 2. 1.) z očetom, v letu 2026 obratno in tako naprej izmenjaje, pri čemer se redni tedenski in vikend stiki v tem času ne izvajajo.

Predlagateljica se prav tako utemeljeno zavzema po ugotovitvi višjih mesečnih potreb mld. A. A. iz naslova bivalnih stroškov in posledično višji odmeri preživnine. Glede bivalnih stroškov sodišče druge stopnje ugotavlja, da so ti res nekoliko višji, kot pa jih je ugotovilo sodišče prve stopnje (200,00 EUR) ter v povprečju znašajo 250,00, vendar ne 320,00 EUR kot se zavzema predlagateljica (priloga A23),

zato na mld. A. A. odpade okviren znesek 130,00 EUR. Pri tem je treba upoštevati, da tudi bivalni mesečni stroški variirajo, prav tako se realno gledano skoraj vedno zgolj višajo. Ugotavljanje višine življenjskih stroškov sicer ne more temeljiti na eksaktnem matematičnem izračunu, je pa treba za določitev ustrezne višine preživnine ugotovitvi čim bolj točne mesečne stroške. Upoštevajoč navedeno, sodišče druge stopnje zaključuje, da na mld. A. A. odpade strošek bivanja v višini 130,00 EUR, upoštevajoč tudi nekoliko večji delež časa, ki ga A. A. preživi z mamo.

Neutemeljeno pa se predlagateljica zavzema za ugotovitev višjih stroškov glede obleke in obutve za mld. A. A. Sodišče druge stopnje najprej ugotavlja, da v tretji pripravljalni vlogi predlagateljice ni podane nobene specifikacije glede teh stroškov, prav tako se je strinjati z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da predlagateljica za svoje navedbe o višjem strošku za nakup obleke in obutve ni predložila nobenega dokaza. Sicer drži, da gre za splošno znane stroške in listinska dokazila niso potrebna kot dokaz o obstoju tega stroška, so pa pokazatelj, kakšen strošek konkretno je porabil starš za nakup otrokove obleke in obutve ter zato predstavlja podlago za morebitno višjo odmero stroška iz tega naslova. Ob odsotnosti ustreznih specifikacij ter dokazil je zato sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo splošne navedbe staršev o strošku za obleke in obutev mld. A. A. ter z ugotovljenim stroškom 70,00 EUR mesečno pravilno upoštevalo A. A. starost, dobo odraščanja, letne čase ter splošno znane cene obleke in obutve. Vse drugačne pritožbene navedbe so neutemeljene.

Enako neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje po višjem strošku za A. A. higieno in zdravje. Predlagateljica je trdila, da mora mld. A. A. kupovati kremo za atopijski dermatitis, vendar bi glede na povezanost trditvnega in dokaznega bremena, ki velja tudi v nepravdnem postopku, to morala dokazati. Ker tega ni zmogla, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da znesek 20,00 EUR mesečno zadostuje za stroške higiene in zdravja mld. A. A.

K pritožbi nasprotnega udeleženca

Sodišče druge stopnje je sledilo pritožbenim navedbam nasprotnega udeleženca v delu ureditve stikov v času božično-novoletnih praznikov ter se pri tem v celoti sklicuje na razloge, ki jih je podalo v točki 13. te obrazložitve.

Ni pa sledilo njegovim navedbam, da mesečne potrebe mld. A. A. znašajo 270,00 EUR, v posledici česar bi bil dolžan plačevati preživnino v mesečnem znesku 110,00 EUR. V tej zvezi je nasprotni udeleženec šele v pritožbi in s tem prepozno navajal, da bi se moral znesek šolske položnice za hrano v višini 35,00 EUR odšteti od zatrjevanega stroška za prehrano mld. A. A. v znesku 150,00 EUR ter da je strošek za ekskurzije in dodatne radirke v višini 10,00 EUR zajet že v šolskih položnicah. Slednji strošek pa tudi sicer po vèdenju sodišča druge stopnje ni zajet v nobeni šolski položnici.

Enako neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti dejanski prispevek udeležencev k preživljanju mld. A. A. od 17. 7. 2021 ter bi pri tem upoštevati, da je nasprotni udeleženec za A. A. kupil vso športno opremo in obutev, siceršnjo garderobo ter vse za šolsko leto 2024/2025. Četudi je nasprotni udeleženec mld. A. A. kupil navedene stvari (v spisu o tem sicer ni nobenega dokazila, upoštevajoč, da je predlagateljica trdila drugače), so mesečne potrebe otroka zelo raznolike, v osnovi pa sestojijo iz materialnih potreb (stroški bivanja, prehrane, obleke in obutve, šole, higiene, zdravja in razvedrila) ter tudi iz nematerialnih potreb otroka (varstvo, vzgoja, skrb, ljubezen, igra, ipd). Morebiten nakup športne opreme ter šolskih stvari zato že pojmovno ne more zadovoljiti vseh mesečnih potreb otroka niti ta strošek ne more predstavljati zneska mesečne preživnine, ki je namenjen prav kritju vseh osnovnih potreb otroka. Povedano drugače, četudi nasprotni udeleženec svoji hčerki kupi materialne stvari, to ne pomeni, da ne rabi plačevati preživnine zanjo. Vsa ostala pritožbena zatrjevanja v tej smeri se zato izkažejo za neutemeljena.

Glede na to, da bodo stiki tudi v prihodnje v pretežni meri porazdeljeni med oba starša (8:6), vsak od staršev pa ima obratovalne stroške in stroške hrane, je določena preživninska obveznost namenjena poravnavi izdatkov za A. A. oblačila, obutev, higieno, šolske potrebščine in šolske položnice, interesnim dejavnostim, ipd.

Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Ta ocena sicer lahko temelji na približnem izračunu dokazovanih postavk, a se ob tem upoštevajo še splošno znani podatki o nujnosti, potrebnosti, vrsti in cenah različnih življenjskih stroškov. Ker posamezni stroški mesečno varirajo, mora biti preživnina določena s pravo mero, ki je ne bo porušila vsaka sprememba v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.

Glede na mesečne potrebe za preživljanje mld. A. A., ki jih sodišče druge stopnje ugotavlja v višini 530,00 EUR, preživninske zmožnosti obeh staršev, da varstvo in vzgojo mld. A. A. zagotavlja mama v nekoliko večjem obsegu ter porazdelitev preživninskega bremena v deležu 70:30, ki pritožbeno ni sporno, je predlagateljica dolžna plačevati nasprotnemu udeležencu 160,00 EUR preživnine za mld. A. A., nasprotni udeleženec pa je dolžan plačevati predlagateljici 370,00 EUR preživnine za mld. A. A. V tem delu je sodišče druge stopnje poseglo tudi v točko III. in IV. izreka izpodbijanega sklepa.

Nasprotni udeleženec se neutemeljeno zavzema tudi za spremembo osebnega imena mld. A. A. na način, da se k njenemu priimku doda njegov priimek B. Glede na to, da je sodišče prve stopnje opravilo razgovor z mld. A. A. tudi o tem vprašanju,

da iz zapisa tega pogovora nedvoumno izhaja, da A. A. očetovega priimka ne želi, saj bi potem imela predolgo osebno ime, prav tako je mnenja, da bi ji očetov priimek prinesel posmehovanje sošolcev, saj bi jo klicali repincl oziroma solata, da iz ocene sodišča prve stopnje, sodne izvedenke ter CSD izhaja, da mld. A. A. glede na svojo starost in zrelost razume pomen in namen tega postopka ter da praktične potrebe mld. A. A., upoštevajoč njene koristi tega ne upravičujejo, ni utemeljenih razlogov po spremembi A. A. osebnega imena in so vsa drugačna ponavljajoča pritožbena izvajanja neutemeljena. Sodišče druge stopnje se pri tem v celoti sklicuje na pravno argumentirano in življenjsko sprejemljivo obrazložitev sodišča prve stopnje (tč. 40 in nasl.), saj je pravilna, poudarja zgolj, da je skladno z 12. členom Zakona o osebnem imenu tudi sicer potrebno soglasje otroka k spremembi osebnega imena, če je že dopolnil 9 let ter je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo.

V posledici vsega navedenega je sodišče druge stopnje pritožbama zoper sklep delno ugodilo in ga spremenilo v obsegu razvidnem iz izreka te odločbe (5. alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). V preostalem delu je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1Zaradi preglednosti sodišče druge stopnje v povzetek svoje odločbe ne povzema specifikacije stikov, se pa nanje sklicuje v celoti kot so podrobno navedeni v točki II. izreka izpodbijane sodbe. Enak pristop je ubralo pri povzemanju izreka v delu odločitve o preživnini.

2Psihološko izvedensko mnenje E. E., univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije na str. 239 in nasl.

3Ob psihološkem pregledu je bila stara 8 let, kjer je poudarila, da mamo pogreša.

4l. št. 394 in nasl.

5l. št. 40 in nasl.

6l. št. 534 in nasl. A. A. je bila ob razgovoru stara 9 let in pol.

7l. št. 402.

8Glede tega je predlagateljica izpovedala še, da je A. A. ob ponedeljkih čisto fertik.

9Sodišče druge stopnje je pri tem upoštevalo zgolj povprečne bivalne stroške, kamor pa ne spadata strošek letne članarine za športno društvo ter strošek šolske položnice.

10Ob razgovoru je bila A. A. stara dobrih 9 let.