Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da glede na okoliščine konkretnega primera sodišče nima strokovnega znanja, da bi dalo odgovor na vprašanje, ali splošna akcija posipanja dan pred škodnim dogodkom ni zadoščala za ustrezno varstvo proti poledici in da zavarovanec toženke ni ravnal z zadostno skrbnostjo pri izpolnjevanju svoje obveznosti - opravljanju zimske službe. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti, da bi zavarovanec toženke kot skrbni strokovnjak moral in mogel vedeti, da bi glede na vremensko napoved in vremenske razmere, moral tudi na dan škodnega dogodka posipati javne površine na območju celotne L. in s tem tudi sporno javno površino.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje in nosilni razlogi_

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici odškodnino v višini 18.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2018 do plačila (I), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II), in da je toženka dolžna v roku petnajstih dni povrniti tožnici njene pravdne stroške v višini 3.458,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (III).

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica 1. 2. 2017 med hojo padla na desnem delu plačnika ob pokrovu vodovodnega jaška, ki se nahaja ob zelenici, ker zavarovanec toženke ni poskrbel za redno vzdrževanje ulice – pločnika, saj na dan škodnega dogodka ni posipal te javne površine, kot skrben strokovnjak pa bi jo moral, glede na vremensko napoved in glede na dejansko vremensko stanje ter da posip dan pred škodnim dogodkom ni zadoščal. Ker je zavarovanec toženke odgovoren za škodni dogodek, je sodišče prve stopnje tožnici priznalo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 18.500,00 EUR.

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

3. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog toženke za postavitev izvedenca gradbene stroke. Toženka je že v postopku grajala procesno kršitev, ker sodišče tega dokaza ni izvedlo. Izvedenec ustrezne usmeritve znotraj gradbeništva (komunalne stroke), bi lahko podal strokovno mnenje o tem, da je posipanje z mešanico soli in peska 31. 1. 2017 v obsegu, kot izhaja iz listin, in glede na vremenske razmere 1. 2. 2017, zadoščalo za varstvo proti poledici na pločniku. Sodišče je o tem dejstvu odločilo, čeprav nima strokovnega znanja s tega področja. Toženka je v pripravljalni vlogi 17. 5. 2019 in na naroku 22. 6. 2020 dokazni predlog obrazložila, sodišče pa ga je neutemeljeno zavrnilo. Toženki je bilo na ta način onemogočeno dokazovanje, da je njen zavarovanec ravnal v skladu s standardom profesionalne skrbnosti pri zimskem čiščenju in posipanju pločnika v času škodnega dogodka.

5. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je mesto padca ob pokrovu vodovodnega jaška. Mesto padca je na samem robu pokrova vodovodnega jaška. Tožnica je na zaslišanju izpovedala, da je stopila na rob pokrova jaška in nato padla, sodišče pa je navedeno dejstvo spregledalo.

6. Izkustveno logično je, da stopanje na rob mokrega pokrova jaška, saj je v času nesreče deževalo, samo po sebi povzroči neravnotežje pri pešcu, glede na drsnost mokre kovinske površine pa tudi zdrs. Zdrs tožnice zato ni povezan z opustitvijo zimskega vzdrževanja, ampak zgolj z deževnim vremenom in nerodnim stopanjem tožnice, ki se je skušala izogniti lužam.

7. Toženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da je življenjsko nelogično, kot je to ugotovilo sodišče, da bi tožnica stopila v lužo, ki je bila široka 30-40 cm, čeprav je širina pločnika 80 cm, in bi tožnica lužo lahko zlahka obšla. Zato je bolj verjetno, da pokrov jaška ni bil pokrit z vodo in je tožnica stopila na rob jaška, da bi se izognila luži. Pri tem je stopila nerodno in zato padla. Tožnica bi lužo lahko obšla ob zunanji strani pločnika, kjer je imela dovolj prostora in ji ne bi bilo treba stopiti na jašek. Vzrok padca je torej hoja po robu pokrova vodnega jaška in drsnost zaradi mokrote in ne protipravna opustitev dolžnosti s strani vzdrževalca cest. 8. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je na mestu padca vdolbina, kjer naj bi nastala vodovodna površina, pod njo pa naj bi bil led, saj je tožnica izpovedala, da je stopila na rob jaška, vodovodnega, pokrov vodovodnega jaška pa je gladek.

9. Sodišče je ugotovilo, da je zavarovanec toženke kritično mesto posipal dan pred škodnim dogodkom, to je 31. 1. 2017, neutemeljeno pa je štelo zavarovanca toženke za odgovornega za padec tožnice, čeprav iz dnevnika zimske službe izhaja, da se je 31. 1. 2017 izvedla akcija posipa proti poledici.

10. Temperatura zraka na dan škodnega dogodka je bila +1,6 stopinje C, temperatura cestišča pa 1,7 C, 31. 1. 2018 pa so bile temperature izrazito pod ničlo. Sodišče je ugotovilo, da se je 31. 1. 2017 posipalo s soljo in peskom, sodišče pa kljub tem dejstvom ugotovi, da bi zavarovanec toženke moral posipati še bolj pogosto in ga je zato spoznalo za odgovornega, ker naj bi opustil dolžnost. 11. Sodišče je ugotovilo, da bi zavarovanec toženke moral na dan škodnega dogodka posipati pločnik, čeprav nima tega strokovnega znanja.

12. Pri ugotavljanju zavarovančevih dolžnosti sodišče ni upoštevalo, da so površine za pešce uvrščene šele v VI. prednostni razred v razporedu prednostnih razredov za vzdrževanje ceste in drugih prometnih površin v zimskih razmerah, kot to določa Priloga 2 k Pravilniku o rednem vzdrževanju javnih ceste.1 Zavarovanka je dolžna zagotavljati prevoznost oziroma prehodnost površin za pešce od 7.00 do 20.00, v obdobju sneženja pa dostopnost do objektov v javni rabi. Prevoznost na cestah je zagotovljena, če višina snega ne presega 15 cm, kot določa 30. člen Pravilnika. Prevoznosti pa ni nujno potrebno zagotavljati v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih snežnih zametih in snežnih plazovih, enako velja za poledico, ki je ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Ceste, katerih prevoznost je odvisna od snežnih razmer, se lahko uvrstijo v I. - V. in VII. prednostni razred, površine za pešce pa VI. prednostni razred. Nivo vzdrževanja se v teh primerih prilagaja trenutnim vremenskim in snežnim razmeram.

13. Sodišče je ugotovilo, da so bili pločniki na P. ulici posipani z mešanico soli in peska 31. 1. 2017 in tudi kritično mesto, da je bila na dan škodnega dogodka organizirana dežurna služba pregleda cest in javnih površin, kot to izhaja iz dnevnika zimske službe. Opravljene so bile intervencije na podlagi navodil dežurnega tehnika, ki ukrepa na podlagi klicev občanov. Splošna akcija 1. 2. 2017 ni bila potrebna, ker je bila opravljena že dan prej, in ker so bile temperature tega dne pozitivne. Ker je zimsko vzdrževanje pločnika šele v VI. prioritetnem razredu, je zmotna ugotovitev sodišča, da je opustitev posipanja pločnika na dan škodnega dogodka, ko so temperature že nad ničlo in dežuje, protipravna.

14. Sodišče se sklicuje na sodno prakso (VSL I Cp 951/2018), ki je bistveno drugačna od obravnavanega primera. V zadevi, ki jo izpostavlja sodišče je nepretrgano snežilo, v obravnavanem primeru pa je deževalo.2

15. Višina presojene odškodnine je pretirana po vseh postavkah nepremoženjske škode, zlasti glede duševnih bolečin za zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Sodišče je ugotovilo, da tožnica duševno trpi, čeprav je očitno, da omejitev športnih in rekreativnih aktivnosti posledica starosti tožnice in ne poškodbe, kar izhaja tudi iz njene izpovedbe.3 _**Odgovor na pritožbo**_

16. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

_**Odločitev o utemeljenosti pritožbe**_

17. Pritožba je utemeljena.

_**Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje**_

18. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da: - je tožnica 1. 2. 2017 ob 9.00 padla na asfaltnem pločniku P. ulica 6, ko je odhajala na telovadbo, - je tožnica imela v roki odprt dežnik, v drugi pa je držala športno torbo, - je v času škodnega dogodka rahlo deževalo, - je tožnici med hojo spodrsnilo na poledenelih tleh, zato je padla ter si poškodovala levo roko in nos, - je mesto padca desni del pločnika ob pokrovu vodovodnega jaška ob zelenici, - se na mestu škodnega dogodka ob padavinah nabere voda in nastane vodna površina, - se je v času škodnega dogodka na mestu škodnega dogodka nahajala vodna površina v polmeru 25 cm, pod vodo pa led, - je bila dan pred škodnim dogodkom (31. 1. 2017) temperatura zraka -5 C, temperatura cestišča pa -2,3 C, - so čez dan 31. 1. 2017 temperature narasle, tako da je bila v noči na 1. 2. 2017 temperatura zraka +1 C, temperatura cestišča pa +0,8 C, - je bila v času škodnega dogodka temperatura zraka 1,6 stopinje C, temperatura cestišča 1,7 stopnje C, cestišče pa je bilo mokro zaradi dežja, - je tožnici spodrsnilo na ledu, ki je bil pokrit z vodo, ker je zaradi nizkih temperatur 31. 1. 2017 na mestu dogodka nastal led, ki se je 1. 2. 2017 zaradi minimalnih pozitivnih temperatur počasi začel taliti, zaradi kombinacije ledu in vode pa je na kraju padca zelo drselo, - iz dežurne knjige zimske službe izhaja, da je bila v času škodnega dogodka na podlagi temperatur v L. poledica, da je na dan škodnega dogodka zavedenih trideset klicev občanov glede poledice na javnih površinah na različnih območjih L., kar kaže, da je bila v času škodnega dogodka na kraju dogodka velika verjetnost nastanka poledice, - spada kraj škodnega dogodka po Pravilniku v območje III., ki vključuje ceste severno, zahodno in južno od avtocestnega obroča ter v sektor Š., da na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest se P. ulica 6 kot občinska cesta kategorizira kot lokalna cesta v naselju, ki spada v podkategorijo "mestne ceste ali krajevne ceste", - je kraj škodnega dogodka pločnik, ki se čisti hkrati ob čiščenju vseh kategoriziranih ceste, - je bila 31. 1. 2017 na podlagi razmer na cestah in temperature v zraku izvedena splošna akcija posipa proti poledici na vseh območjih L., kamor spada tudi kraj škodnega dogodka, - je bil posip 31. 1. 2017 izveden v zgodnjih jutranjih urah, - se na dan škodnega dogodka kraj škodnega dogodka ni posipal in splošne akcije tega dne ni bilo, so pa se v L. opravile posamezne intervencije, med temi intervencijami pa ni bilo P. ulice, - zavarovanec toženke 1. 2. 2017 ni izvedel pregleda sektorja, kjer je prišlo do škodnega dogodka.

_**Glede procesnih kršitev sodišča prve stopnje**_

19. Ustavno sodišče RS v odločbah izpostavlja načelno dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze.4 Tudi v sodni praksi je enotno stališče, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, ker je irelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ker gre za neprimeren dokaz za ugotovitev odločilnega dejstva, ali pa je dokaz prepozen, pavšalen ali nesubstanciran.

20. Sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem gradbene stroke. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe zgolj pojasnilo,5 da „dokazni predlog za postavitev izvedenca gradbene stroke v zvezi z ravnanjem skladno s predpisi profesionalne skrbnosti pri izvajanju zimske službe, ni bil potreben, ker je bilo že iz izvedenih dokazov dejansko stanje dovolj razjasnjeno.“ S tem sodišče prve stopnje ni zadostilo standardu obrazložitve zavrnitve dokaznega predloga.

21. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj ob upoštevanju predhodno naštetih meril, predlagani dokaz z izvedencem glede na zatrjevano dokazno vrednost ni sposoben bistveno vplivati na ugotavljanje relevantnih dejstev in je zato materialnopravno irelevanten in neprimeren za ugotavljanje predmeta dokazovanja. Sodišče prve stopnje dokaza tudi ni zavrnilo iz razloga, ker gre za dokazovanje dejstva, za ugotovitev katerega ni potrebno strokovno znanje ali ker s tem strokovnim znanjem razpolaga. Na ta način je sodišče prve stopnje poseglo v pravico toženke do izjave oziroma v njeno pravico, da se izvedejo dokazi, ki jih je predlagala in so relevantni za odločitev, kar predstavlja kršitev 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

22. Ključno je namreč vprašanje, v tem delu pa je izostala argumentacija sodišča prve stopnje, kar tudi predstavlja kršitev iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP,6 ali je zavarovanec toženke ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo7 pri zimskem čiščenju in posipanju pločnika glede na vremenske razmere, s tem, ko je izvedel splošno akcijo posipanja dan pred škodnim dogodkom.8

23. Pritožba utemeljeno navaja, da je zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca grajala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, da je bil dokazni predlog substanciran in da gre za strokovno vprašanje, od katere je odvisna (ne) odgovornost zavarovanca toženke.

24. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da glede na okoliščine konkretnega primera sodišče nima strokovnega znanja, da bi dalo odgovor na vprašanje, ali splošna akcija posipanja dan pred škodnim dogodkom ni zadoščala za ustrezno varstvo proti poledici in da zavarovanec toženke ni ravnal z zadostno skrbnostjo pri izpolnjevanju svoje obveznosti – opravljanju zimske službe. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti, da bi zavarovanec toženke kot skrbni strokovnjak moral in mogel vedeti, da bi glede na vremensko napoved in vremenske razmere, moral tudi na dan škodnega dogodka posipati javne površine na območju celotne L. in s tem tudi sporno javno površino.

25. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v novem sojenju postaviti izvedenca gradbene (komunalne) stroke, ki bo odgovoril na izpostavljena strokovna vprašanja, ob upoštevanju tudi dejstva, v kateri prednostni razred sodi sporna površina po Pravilniku.

_**Glede ostalih pritožbenih trditev**_

26. Sodišče je tudi spregledalo dejstvo, kar utemeljeno opozarja pritožba, da je tožnica izpovedala, da je stopila na rob pokrova jaška in padla, sodišče pa v obrazložitvi sodbe9 navaja, da je tožnica padla na desnem delu pločnika ob pokrovu vodovodnega jaška ob zelenici. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni sledilo izpovedbi tožnice.

27. Toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da se sodišče v sodbi tudi ni opredelilo do njenih navedb, da se na mestu, kjer je tožnica padla, ni mogla zadrževati voda, da ni običajno, da bi povprečen človek stopil v lužo, če bi jo lahko obhodil, da je življenjsko nelogično, da bi tožnica stopila v lužo širine 30-40 cm, čeprav je širina pločnika 80 cm, da bi tožnica lužo lahko obšla, kar po mnenju toženke kaže, da je zelo verjetno, da pokrov jaška ni bil prekrit z vodo in je tožnica stopila na rob jaška, da bi se izognila luži, stopila pa je nerodno in padla, čeprav je imela dovolj prostora, da bi lužo obšla.

28. Dejansko stanje je bilo tudi iz teh razlogov nepopolno ugotovljeno, zato mora sodišče prve stopnje v novem sojenju dokazni postopek v navedeni smeri dopolniti in odgovoriti na ta sporna vprašanja, ki jih je toženka zatrjevala že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

29. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

_**Glede razlogov zaradi katerih je pritožbeno sodišče vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje**_

30. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede številnih materialnopravnih in dejanskih vprašanj ni moglo preizkušati, ker se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo do njih, zato bi sodišče druge stopnje moralo prvič presojati oziroma ugotavljati odločilna dejanska vprašanja in bi se ta način postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča. V konkretnem primeru je zaradi varstva pravice do dvostopenjskega sojenja ustreznejša razveljavitev sodbe, enako odločitev pa narekujejo tudi razlogi ekonomičnosti, ker je sodišče prve stopnje že izvedlo dokazni postopek z zaslišanjem tožnice in številnih prič, izostala je le izvedba dokaza z izvedencem.10 Z navedeno odločitvijo tudi ne bo poseženo v pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP).

_**O pritožbenih stroških**_

31. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 V nadaljevanju Pravilnik. 2 Pritožba se sklicuje in povzema sodbo VSRS II Ips 179/2006 in VSL III Cp 1013/2015. 3 Pritožba se tudi sklicuje na sodbo VSL Cp 21/2021. 4 Up-219715 in druge. 5 6. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 6 Sodba namreč nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi dala preizkusiti, kar predstavlja kršitev iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. 7 Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da zavarovanec toženke odgovarja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti (podrobneje glej 11. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). 8 31. 1. 2017. 9 V 9. točki. 10 Prim. VSRS sklep Cp 15/2021.