Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča predlog predlagatelja po 268.a členu ZPP ni utemeljen. Samostojni dokazni postopek s postavitvijo izvedenca se lahko predlaga le pred pravdo. Namen določbe je namreč v tem, da se s takšnim postopkom izogne morebitnim nadaljnjim pravnim sporom. V konkretnem primeru pa je že v teku zapuščinski postopek, v katerem predlagatelj lahko izpodbija veljavnost oporoke. Razjasnitvi spornih pravnih vprašanj v zvezi z dedovanjem je namenjen zapuščinski postopek. Ko je enkrat že v teku, določba 268.a člena ZPP ni uporabljiva. Ni smiselno, da bi o spornem vprašanju tekla dva različna postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za izvedbo dokazov, ki ga je vložil 13. 6. 2023. 2. Predlagatelj zoper takšen sklep vlaga pritožbo (smiselno) iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče predlogu v celoti ugodi. Navaja, da je izdani sklep odločba presenečenja. Obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, saj ne more pridobiti bančnih podatkov. Izvedbo dokazov je predlagal z namenom izognitve pravdi po 268.a členu ZPP, ni pa predlagal zavarovanja dokazov. Če je sodišče štelo, da predlog ni dovolj konkretiziran, bi ga moralo pozvati na dopolnitev. Odločitev nasprotuje namenu določbe 268.a člena ZPP.

3. Nasprotna stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj zatrjuje, da je zakoniti dedič po pok. A. A., ki naj bi napravil pisno poroko pred pričami. V teku je že zapuščinski postopek. Sodišču je predlagal, da postavi izvedenca medicinske stroke. Ob njegovi pomoči naj se ugotovi, ali je bil zapustnik v času oporoke in sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju razsoden. Sodišče naj bi opravilo tudi poizvedbe o stanju na zapustnikovih bančnih računih.

6. Če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja, se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede (prvi odstavek 264. člena ZPP). Pred pravdo lahko sodišče na predlog stranke izvedencu naloži izdelavo izvida in mnenja, če lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu (prvi odstavek 268.a člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predlog zajema tako zavarovanje dokazov (pridobitev bančnih podatkov) kot tudi izvedbo samostojnega dokaznega postopka s postavitvijo izvedenca po 268.a členu ZPP. Vendar pa je odločitev deloma obrazložilo z napačnimi razlogi.

8. Zavarovanje dokazov pred ali med pravdo in samostojni dokazni postopek z izvedencem nista identična postopka. ZPP določa drugačne pogoje za izvedbo enega ali drugega. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo namen instituta zavarovanja dokazov. Ta je v preprečitvi njegove kasneje otežene ali celo nemožne izvedbe. Napačno pa je povzelo, da se postopek s postavitvijo izvedenca po 268.a členu ZPP lahko izvede le ob utemeljeni bojazni, da se takšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti. Iz zgoraj povzete zakonske določbe 268.a člena ZPP jasno izhaja, da samostojni dokazni postopek s postavitvijo izvedenca služi temu, da se še pred pravdo razišče sporna vprašanja in se s tem izogne pravnemu sporu.

9. Samostojni dokazni postopek s postavitvijo izvedenca je predpravdno izvajanje dokazov (in tako pridobitev relevantnih informacij), ki se uporablja za to, da do pravde ne bi prišlo v primerih, ko je med strankama sporno dejansko stanje. V pravdi se nov izvedenec praviloma ne postavi. Dokaz z izvedencem, ki je bil v skladu z 268.a členom ZPP izveden pred pravdo, pa je pravi dokaz, ki ga je mogoče uporabiti v poznejši pravdi in ni zgolj del tožbene trditvene podlage.1

10. Predlagatelj navaja, da je v teku zapuščinski postopek D 328/2021. Iz predloga je razvidno, da je predlog za postavitev izvedenca povezan s tekom navedenega zapuščinskega postopka. Pokojni A. A. je napravil oporoko in določil B. B. (nasprotni udeleženec) za oporočnega dediča. Predlagatelj kot zakoniti dedič zaradi nerazsodnosti zapustnika nasprotuje veljavnosti takšne oporoke.

11. Po presoji pritožbenega sodišča predlog predlagatelja po 268.a členu ZPP ni utemeljen. Samostojni dokazni postopek s postavitvijo izvedenca se lahko predlaga le pred pravdo2. Namen določbe je namreč v tem, da se s takšnim postopkom izogne morebitnim nadaljnjim pravnim sporom. V konkretnem primeru pa je že v teku zapuščinski postopek, v katerem predlagatelj lahko izpodbija veljavnost oporoke. Razjasnitvi spornih pravnih vprašanj v zvezi z dedovanjem je namenjen zapuščinski postopek. Ko je enkrat že v teku, določba 268.a člena ZPP ni uporabljiva. Ni smiselno, da bi o spornem vprašanju tekla dva različna postopka.

12. Neutemeljen je tudi predlog za izvedbo dokaza s pridobitvijo bančnih izpiskov. Predlagatelj ni z ničemer utemeljil razlogov, zaradi katerih meni, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja (266. člen ZPP).

13. Izpodbijani sklep ni odločba presenečenja. Zakonska določba 266. člena ZPP je povsem jasna; sodna praksa na tem področju pa enotna in nespremenjena. Prav tako že iz samega namena zavarovanja dokazov neločljivo izhaja potreba po utemeljitvi, zakaj se zavarovanje dokazov predlaga. Materialno procesno vodstvo zato v tem primeru ni bilo potrebno.

14. Obseg materialnega procesnega vodstva mora biti tak, da se procesna načela in temeljne procesne pravice znajdejo v ustreznem ravnovesju. Ustreznost predloga za zavarovanje dokazov je podobna ustreznosti tožbenega predloga. Aktivnost sodišča pri pravilnem oblikovanju tožbenih zahtevkov pa je dopustna v izjemnih primerih. V poštev pride, ko pomanjkljivost ni posledica strankine malomarnosti (ali očitno napačnega pravnega izhodišča), marveč bodisi tega, da je pravna konstrukcija, iz katere izvira tožbeni zahtevek (rešitev njenega pravnega razmerja) izrazito kompleksna bodisi tega, da je bila s predhodnim ravnanjem sodišča zavedena bodisi tega, da je postavila zahtevek, ki ga je sodna praksa dotlej daljši čas dopuščala.3

15. Materialno procesno vodstvo tako ni neomejeno in ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank. V konkretnem primeru je šlo za malomarnost pooblaščenca, ki ni utemeljil predloga za zavarovanje dokaza s potrebnimi zakonskimi razlogi, na kar ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opozoriti, saj bi s tem prekomerno poseglo v razpravno načelo.

16. Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

17. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev pritožbenega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Prim. besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku 2. 12. 2016, EPA: 1650 - VII, str. 174 in 175. 2 Ob smiselni uporabi Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pa pred nepravdnim postopkom. 3 Pavčnik T., Vprašanja materialnega pravdnega vodstva v teoriji in praksi (nesklepčna tožba, substancirana dokazna ponudba, oblikovanje tožbenih zahtevkov, prekluzije), Odvetniška šola 2012, Portorož, 20. april 2012, str. 31.