Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vse komponente za izračun vrednosti neupravičeno odvzete električne energije so tako znane, za izračun pa je potrebno osnovnošolsko znanje računstva. S takšnim znanjem sodišče razpolaga, zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z izvedencem elektro stroke pravilna.
I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod I sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 176910/2013 vzdržalo v veljavi glede dela glavnice 1.006,42 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka, pod II je isti sklep o izvršbi razveljavilo glede dela glavnice 7.391,86 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka in v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo, pod III pa je odločilo o stroških postopka.
2. Takšno sodbo izpodbijata obe pravdni stranki.
- Tožeča stranka izpodbija sodbo v njenem zavrnilnem delu. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz pravega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom, da se sklep o izvršbi v celoti vzdrži v veljavi.
- Tožena stranka izpodbija sodbo v njenem obsodilnem delu. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. čelna ZPP s predlogom spremembe izpodbijane sodbe, podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:
4. Neutemeljena je pritožbena graja, da toženec ni zagrešil nezakonitega odjema električne energije. Ob pregledu merilnega mesta je delavec tožeče stranke skupaj s policistom ugotovil, da je bil nezakonit preklop izveden med varovalkami in števcem, saj je bila po odklopu varovalk v hiši še vedno elektrika. Tako sta izpovedali priči, to je delavec tožeče stranke in policist, ki je bil ob ogledu prisoten. Sodišče prve stopnje je izpovedbe ocenilo in pravilno zaključilo, da sta izpovedbi prič verodostojni, obrazložilo pa je tudi zakaj ne verjame izpovedbi toženca.
5. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da je toženec električno energijo odvajal mimo merilnih naprav. Dejstvo, da je do neupravičenega odvzema prišlo, je sodišče prve stopnje ugotovilo z zaslišanjem prič, to je delavca tožeče stranke in policista, zato za ugotovitev tega dejstva dokaz z izvedencem ni potreben.
6. Obseg in vrednost neupravičenega odjema električne energije določa 57. člen Splošnih pogojev za odjem in dobavo električne energije. Ta člen določa, da se kot neupravičen odjem šteje tudi, če uporabnik odjema električno energijo mimo merilnih naprav (2. alinea prvega odstavka 57. člena Splošnih pogojev). V 58. členu Splošnih pogojev je določen način ocenitve količin električne energije in obračunske moči neupravičenega odjema, in sicer za uporabnike na nizki napetosti, če merilne naprave niso registrirale vse odvzete električne energije, se količina določi tako, da se obračunska moč, ki jo določa zmnožek vsote nazivnih jakosti naprav za omejevanje toka in napetosti 220 voltov z mesečnimi obratovalnimi urami, in sicer: - v mesecih od 1. 10. do 31. 3. po 200 ur na mesec, - v mesecih od 1. aprila do 30. septembra 130 ur na mesec, od tako določenih vrednosti se odštejejo zmerjene vrednosti porabljene električne energije.
7. Vse komponente za izračun vrednosti neupravičeno odvzete električne energije so tako znane, za izračun pa je potrebno osnovnošolsko znanje računstva. S takšnim znanjem sodišče razpolaga, zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z izvedencem elektro stroke pravilna.
8. Zavrnjen del tožbenega zahtevka se nanaša na razliko v obračunski moči 3 x 32 amperov (kakor je obračunala tožeča stranka in 3 x 20 amperov (kakor je obračunalo sodišče). Med pravdnima strankama ni sporno, da so se na odjemnem mestu toženca v osnovi nahajale varovalke moči 20 amperov, zakaj pa je tožeča stranka obračunala moč 3 x 32 amperov, ni ustrezno obrazložila. Navedba tožeče stranke, da so bile varovalke 3 x 20 amperov „krpane“, kar naj bi bilo ugotovljeno pri nedovoljenem odjemu, vendar to ne izhaja iz predloženega zapisnika o pregledu merilnega mesta (A2). Poleg tega se tožeča stranka sklicuje na določila Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih pri zagotavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih snovi (Pravilnik). Ta Pravilnik v tem pravdnem postopku ni uporaben, saj ureja način in pogoje za instalacije pri izvajanju rudarskih del v tem pravdnem postopku pa se obravnava nezakonit odjem električne energije v stanovanjski hiši. Sklicevanje tožeče stranke na tabelo 8 Pravilnika, se tako izkaže za neutemeljeno. Pritožbena izvajanja, ki merijo na to, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati obračunsko moč 3 x 32 amperov in ne 3 x 20 amperov se tako izkažejo za neutemeljena.
9. Podatek 416 ur, je podatek, ki ga je v izračunu nedovoljenega odjema za mesece od aprila do septembra (po 130 ur na mesec) obračunala tožeča stranka in gre tako za podatek tožeče stranke, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo.
10. Dokazni predlog z izvedencem je sodišče prve stopnje obravnavalo, saj ga je na zadnji glavni obravnavi zavrnilo, ker samo razpolaga s potrebnim znanjem za odločitev v tej pravdni zadevi (243. člen ZPP).
11. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
12. Tožna stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).
13. Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke je odpadel, ker niso bili priglašeni.