Jedro

Če je bila predlagana obnova postopka, ki ni bil niti uveden, je bil takšen predlog pravilno zavržen, saj okoliščine, s katerimi je bil predlog utemeljen, očitno niso verjetno izkazane (256. člen ZUP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, št. U 62/99-6 z dne 7.1.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnice proti odločbi tožene stranke z dne 30.10.1998. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena njena pritožba zoper sklep Upravne enote N.G. z dne 9.9.1998, s katerim je bil zavržen njen predlog za obnovo postopka, ki je bil končan s sklepom Upravne enote N.G. z dne 18.8.1993. V obrazložitvi sodišče navaja, da postopek za denacionalizacijo premoženja pok. F.S.P., katerega obnovo je zahtevala tožnica, sploh ni bil uveden. Tožnica je namreč 14.4.1993 vložila zahtevo za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno imenovanemu (njenemu stricu). Upravna enota N.G. je njeno zahtevo zavrgla s sklepom z dne 18.8.1993 in to na podlagi 2. odstavka 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zaradi neizpolnjevanja pogojev za uvedbo postopka. Drugostopni organ je pritožbo zoper ta sklep kot neutemeljeno zavrnil. V upravnem sporu, ki ga je tožnica sprožila, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije njeno tožbo s sodbo U 1278/94 z dne 7.11.1996 zavrnilo. Sodišče zavrača tožbene ugovore. Postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se obnovi le iz taksativno navedenih razlogov (249. člen ZUP). V tožbi navedeni razlogi, da so bile v postopku razlastitve upoštevane izmišljene izjave prič, in zahteva, da se zadeva ponovno natančno pregleda, niso razlogi za obnovo postopka. Sicer pa v obravnavanem primeru obnova niti ni mogoča, saj postopek za denacionalizacijo premoženja niti ni bil uveden. Obnova postopka, ki ni bil uveden, ni mogoča. Tožnica v pritožbi navaja, da so bile njenemu pravnemu predniku nepremičnine vzete po dolgotrajnem montiranem sodnem procesu.

Nacionalizacijski postopek je bil voden nekorektno in je temeljil na neresničnih izjavah in pričevanjih. Ker doslej ta dejstva niso bila upoštevana, zahteva uvedbo denacionalizacijskega postopka. Ob nacionalizaciji državljanstvo ni nikogar zanimalo in ne motilo.

Pokojni F.S.P. se je že v 20-tih letih prejšnjega stoletja izselil v A. Takrat SFRJ sploh še ni obstajala, zato tudi ni mogel biti jugoslovanski državljan. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 249. člena ZUP se obnovi postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku). Temeljni pogoj za obnovo postopka je torej, da je bil (prejšnji) postopek končan in to z dokončno odločbo. Že ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen. Tožnica je predlagala obnovo postopka, ki pa ni bil uveden, saj je bil izdan sklep o zavrženju zahteve za denacionalizacijo na podlagi 2. odstavka 125. člena ZUP. Ker je organ prve stopnje takšen predlog tožnice za obnovo postopka pravilno zavrgel, ker okoliščine, na katere je tožnica opirala svoj predlog, očitno niso izkazane (256. člen ZUP), torej že v fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev, sta po presoji pritožbenega sodišča pravilni tudi odločba tožene stranke in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.