Jedro

Ker ima po določbah ZSDP porodniško nadomestilo enak namen kot plačila oziroma nadomestila za čas brezposelnosti, po presoji sodišča ni podlage za to, da se ne bi tudi porodniško nadomestilo, enako kot omenjeni kategoriji, upoštevalo kot izvzeto pri ugotavljanju letnega dohodka družine za določitev znižanega plačila po Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločbi Občine A. št. ...-1 in št. ...-2, obe z dne 30. 1. 2008, se odpravita in zadevi vrneta organu prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

Občina A. je z izpodbijanima odločbama odločila, da se tožnici na podlagi vloge za znižano plačilo programa vrtca za otroka B.B. določi plačilo v višini 20% cene programa, kar predstavlja plačilo iz 2. plačilnega razreda, in za otroka C.C. določi plačilo vrtca v višini 10% cene programa, kar predstavlja plačilo iz 1. plačilnega razreda, ter da se plačilo uveljavi od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 in predstavlja osnovo za račun, ki ga izstavi vrtec. Iz obrazložitve odločb izhaja, da je prvostopni upravni organ na podlagi podatkov v vlogi in prilogah tožnice ugotovil, da je povprečni bruto mesečni dohodek na družinskega člana v letu 2006 znašal 343,35 EUR, kar predstavlja 28,31% povprečne bruto plače na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji v letu 2006. V skladu z lestvico iz 3. člena in v skladu s 6. členom Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06 - v nadaljevanju: Pravilnik) se otrok B.B. s tem razvrsti v 2. plačilni razred, kjer znaša plačilo 20% cene programa, v katerega je vključen otrok. V isti plačilni razred se iz istih razlogov in na isti pravni podlagi razvrsti tudi otrok C.C., ki pa se nato, v skladu s 3.a členom Pravilnika, na podlagi katerega starši za starejše otroke plačujejo za en razred nižjo ceno, razporedi v 1. plačilni razred, kjer znaša plačilo 10% cene programa, v katerega je otrok vključen. V nadaljevanju je občinski organ ugotavljal tudi premoženje in družine in ugotovil, da družina, razen premoženja iz 32.a člena Zakona o vrtcih, z drugim premoženjem ne razpolaga, ter da zato ostaja plačilo, kakršno je ugotovljeno na podlagi podatkov o dohodkih družine, nespremenjeno.

Drugostopni občinski organ je pritožbo tožnice zoper izpodbijani odločbi zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih ugotavlja, da je prvostopni organ opravil pravilen izračun na podlagi veljavnih predpisov in da je bil postopek pred odločbo pravilen. Plačilo je bilo določeno na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede z ozirom na bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlenega v RS in upoštevaje premoženje družine. Mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna iz letnega dohodka družine, letni dohodek pa je vsota dohodkov in prejemkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu in so viri dohodnine. Iz vloge sledi, da tožnica v letu 2006, ki je osnova za izračun letnega dohodka družine, ni bila v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, zato je organ prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 16. člena Pravilnika pri izračunu upošteval vse dohodke iz odločbe o dohodnini, razen plač in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Glede na priložene listine ima tožnica status izredne študentke, ni zaposlena in nima tekočih dohodkov, zato je bil kot njen dohodek upoštevan le regres za letni dopust in nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja - porodniška v višini 807 480 SIT. V dohodek zakonca pa so bili upoštevani vsi dohodki, ki izhajajo iz odločbe o dohodnini za leto 2006. Dohodki zakoncev se seštejejo in nato delijo na 12 mesecev ter nato še na štiri družinske člane, kar znese 343,35 EUR mesečno. Mesečni bruto dohodek na družinskega člana se deli s povprečno bruto plačo v letu 2006, kar v konkretnem primeru predstavlja 28,31% bruto povprečne plače na zaposlenega. V skladu z lestvico sta bila nato otroka razporejena v ustrezne plačilne razrede, po katerih znaša plačilo toliko oziroma tolikšen odstotek cene programa, kot izhaja iz izreka odločbe.

Tožnica se s takšno določitvijo ne strinja in (smiselno) predlaga njeno odpravo. Predlaga tudi, da se jo oprosti plačila sodne takse oziroma stroškov sodnega postopka. V tožbi navaja, da je Občina pri odločanju upoštevala tudi njene prihodke iz leta 2006, in sicer porodniško, čeprav sedaj ni zaposlena, kar je izkazala s potrdilom. Prav zaradi upoštevanja porodniške pa je v višjem plačilnem razredu. Odločitev tako ne odraža dejanskega socialnega položaja, ki se je od leta 2006 bistveno spremenil, ampak socialni položaj leta 2006, ko je bila zaposlena. Trenutno nima nobenih dohodkov, kljub temu pa je dobila odgovor, da njena pritožba ni utemeljena, pri tem pa se navaja, da v letu 2006 ni bila zaposlena celo leto in da se zato upošteva vse razen plač in nadomestil za čas brezposelnosti. Takšna razlaga Pravilnika po mnenju tožnice ni pravilna in ne more biti drugačna kot v drugih občinah. Občina D. ji porodniške za prvega otroka, ko je bila brezposelna, ni upoštevala. Tudi z Ministrstva je dobila odgovor, da se porodniška v primeru brezposelnosti ne upošteva, kar je po mnenju tožnice logično, saj tudi porodniška, enako kot plača, ki se ne upošteva, izhaja iz zaposlitve.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter meni, da tožba ni utemeljena. Pojasnjuje še, da je bila tožnici odločba izdana na podlagi določb tretjega odstavka 16. člena Pravilnika. Pri tem je bilo upoštevano, da tožnica ni bila zaposlena vseh 12 mesecev in so se zato ne podlagi omenjene določbe pri določitvi plačila za otroka B.B. in C.C. upoštevali vsi njeni dohodki iz odločbe o dohodnini, razen plače in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Pri razlagi pojma plača so bile upoštevane določbe ZDR. V tej zvezi tožena stranka ugotavlja še, da je bila tožnica v času, ki je relevanten za določitev višine plačila, na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka. Z ozirom na to in ob upoštevanju vsebine tretjega odstavka 16. člena Pravilnika ter tam zapisanih pojmov, tožena stranka še vedno meni, da nadomestilo v času porodniškega dopusta ni plača in da ne spada v denarna nadomestila za čas brezposelnosti. To izhaja tudi iz odločbe o dohodnini, po kateri je tožnica prejemala nadomestilo iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, ki pa pri odmeri višine plačila v skladu s Pravilnikom ni izvzeto. Tožnici se je status v letu 2007 spremenil, tako da ima status študenta in torej ni zaposlena in prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve. Ko se ji je status spremenil v skladu z 18. členom Pravilnika, o tem ni obvestila pristojnega organa.

Tožba je utemeljena.

Po tretjem odstavku 16. člena Pravilnika se v primeru, če starši v koledarskem letu, za katerega se ugotavlja letni dohodek družine, niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, za določitev plačila staršev za programe v vrtcih upoštevajo vsi dohodki, ki izhajajo iz odločbe o dohodnini, razen plač in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Tem dohodkom se prišteje povprečna letna plača staršev, izračunana na podlagi njihovih plač iz tekočega leta, znižana za odstotek rasti povprečne mesečne plače na zaposlenega v Sloveniji glede na preteklo koledarsko leto.

V konkretnem primeru gre za ugotavljanje dohodka družine v letu 2006, ko tožnica nesporno ni bila v delovnem razmerju vseh 12 mesecev in ko se torej za določitev plačila upoštevajo vsi njeni dohodki, ki izhajajo iz odločbe o dohodnini, razen plač in denarnih nadomestil za čas brezposelnosti. Kot nesporno je bilo v postopku ugotovljeno tudi, da je tožnica v omenjenem koledarskem letu prejemala porodniško nadomestilo. Sporno je, za kakšen dohodek gre pri omenjenem nadomestilu, oziroma ali gre, glede na citirane določbe Pravilnika, za dohodek, ki se upošteva pri določitvi plačila. V tej zvezi tožena stranka navaja, da pri omenjenem nadomestilu ne gre za plačo po ZDR in tudi ne za denarno nadomestilo za čas brezposelnosti in s tem za kategoriji, ki se jih pri določitvi plačila po citiranih določbah Pravilnika ne upošteva. To, da ne gre za plačo po ZDR, nedvomno drži. Gre namreč za porodniško nadomestilo. Porodniško nadomestilo pa je po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP) vrsta starševskega nadomestila, to pa je opredeljeno kot nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo po tem zakonu (3. člen). Obenem pa je v tem zakonu določeno še, da pravica do starševskega nadomestila po tem zakonu izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti (39. člen). Izključuje torej tudi prejemanje denarnih nadomestil za čas brezposelnosti, ki se pri določitvi plačila izrecno ne upoštevajo. To pa pomeni, da ima po ZSDP porodniško nadomestilo enak namen kot plača oziroma nadomestila za čas brezposelnosti, hkrati pa iz omenjenega razloga po presoji sodišča ni podlage za to, da se ne bi tudi porodniško nadomestilo, enako kot omenjeni kategoriji, upoštevalo kot izvzeto iz določitve plačila po Pravilniku.

Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/06) tožbi ugodilo in izpodbijani odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu, da ponovno odloči. O vlogi tožeče stranke mora ponovno odločiti v 30 dneh od prejema sodbe; pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča, ki ga je zavzelo v tej sodbi.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.