Jedro

Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli pravilno stališče, da sta stvarno pristojni za reševanje te pravdne zadeve. Tožeča stranka je zahtevala od toženca izročitev osebnega avtomobila, za katerega je imela z njim sklenjeno posodbeno pogodbo, iz razloga, da je v skladu s pogodbeno določbo o predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe brezuspešno zahtevala od toženca vrnitev vozila.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da je stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, razvezalo posodbeno pogodbo med pravdnima strankama za osebni avtomobil znamke Volkswagen, reg.št.... Tožencu je naložilo, da ta avtomobil v 15 dneh izroči tožeči stranki. Toženčevo pritožbo proti odločitvi sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil toženec revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 4. in 13.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in zadevo odstopi v pristojno reševanje Sodišču združenega dela v Ljubljani. V obrazložitvi revizije ponavlja svoje dosedanje navedbe v postopku, da je toženec lahko dobil avtomobil le kot direktor tožene stranke, saj se tožena stranka ne ukvarja z dejavnostjo dajanja avtomobilov v promet za plačilo. Pravna podlaga pogodbe med strankama je bilo delovno razmerje. Na nepravilno odločitev sodišča kažejo tudi določila prejšnje zakupne pogodbe. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP je podana zaradi nasprotij v sodbi sodišča druge stopnje. Čeprav je sodišče pogodbo razvezalo, omenja sodišče druge stopnje razveljavitev pogodbe, hkrati pa ugotavlja, da je pogodba prenehala veljati. Gre za različne materialnopravne institute, ki se med seboj izključujejo. Poleg formalne kršitve gre tudi za zmotno uporabo materialnega prava. Toženec zahteva od tožeče stranke v postopku pred sodiščem združenega dela večjo vsoto denarja ter predlaga v zavarovanje svoje terjatve začasno odredbo, s katero bi avtomobil obdržal do poplačila svoje terjatve. S sedanjo odločitvijo sodišč je omenjeno zavarovanje toženčeve terjatve onemogočeno. Zato bi moralo sodišče pred odločitvijo ugoditi dokaznemu predlogu in pregledati spis sodišča združenega dela.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji tudi ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Tudi uveljavljana revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 4.in 13.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP nista podana. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli pravilno stališče, da sta stvarno pristojni za reševanje te pravdne zadeve. Tožeča stranka je zahtevala od toženca izročitev osebnega avtomobila, za katerega je imela z njim sklenjeno posodbeno pogodbo, iz razloga, da je v skladu s pogodbeno določbo o predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe brezuspešno zahtevala od toženca vrnitev vozila. Okoliščini, da je bil toženec do razrešitvene odločbe direktor tožene stranke in da do sklenitve posodbene pogodbe ne bi prišlo, če ne bi bilo med strankama delovnega razmerja, za določitev pristojnosti sodišča nista bistveni. Odločilne so določbe posodbene pogodbe, iz katerih ni razvidno, da bi bila pogodba vezana na delovno razmerje. Iz določbe, da je bila pogodba sklenjena za tri leta in da je lahko ob določenih pogojih predčasno prenehala veljati, izhaja, da bi lahko prišlo do prenehanja pogodbenega razmerja tudi, če bi delovno razmerje še obstajalo. Pri takem položaju pa posodbena pogodba ni urejala pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z njim, ampak je med strankama nastalo običajno obligacijskopravno razmerje. O pravicah in obveznostih iz tega razmerja je pristojno odločati sodišče splošne pristojnosti.

Postopek, ki ga je sprožil toženec pred sodiščem združenega dela, ne vpliva na odločanje v tej pravdni zadevi. Toženec niti ne zatrjuje, da bi sodišče združenega dela doslej odločilo o takih predlaganih sredstvih zavarovanja, ki bi bila ovira za izročitev avtomobila tožeči stranki. Tožena stranka se v reviziji tudi ne more uspešno sklicevati na posamezne določbe zakupne pogodbe med strankama z dne 27.8.1990, saj med strankama ni spora, da je bila ta pogodba nadomeščena s posodbeno pogodbo.

Sodišči prve in druge stopnje sta pri odločanju tudi pravilno uporabili materialno pravo. Tožeča stranka je v tožbi svoj zahtevek za izročitev avtomobila oprla izključno na pogodbeno določbo 2.tč. 5.člena, po kateri pogodba preneha predčasno veljati na zahtevo posodbenika (tožeče stranke), toženec pa da kljub ponovnemu pozivu avtomobila ni vrnil. Prenehanje pogodbenega razmerja je v tožbi opredelila kot razveljavitev pogodbe, v pripravljalnem spisu na r.št. 4 pa kot razvezo pogodbe, ne da bi navedla kakšen razlog zaradi katerega bi bili po Zakonu o obligacijskih razmerjih - ZOR podani pogoji za razveljavitev ali razvezo pogodbe. Sodišče prve stopnje je modificiranemu zahtevku v celoti ugodilo, pri čemer se je sklicevalo na nesporne tožbene navedbe o predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe. Sodišče druge stopnje je povsem jasno navedlo, da je prenehanje posodbene pogodbe po določbi 5.člena pogodbe edini temelj za vrnitev avtomobila. Ker je v tej pravdni zadevi bistvo tožbenega zahtevka vrnitev avtomobila in utemeljeni razlogi zanjo, kot sta jih ugotovili sodišči, v izreku sodbe sodišča prve stopnje navedena razveza pogodbe oziroma nepravilna navedba pritožbenega sodišča o razveljavitvi pogodbe nimata nobenih posledic za pravno razmerje med strankama. Zato ne predstavljata niti zmotne uporabe materialnega prava niti takega nasprotja, ki bi pomenilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).