Jedro

Problematiziranje pritožnika, da pripor zoper obtoženca ni več sorazmeren ukrep z vidika dosedanjega trajanja, ni utemeljeno. Sodišče druge stopnje sprejema v izpodbijanem sklepu sprejeto ugotovitev, da je glede na težo obtožencu očitanih kaznivih dejanj pripor še vedno sorazmeren ukrep tudi z vidika njegovega dosedanjega šestmesečnega trajanja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Na podlagi določbe drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), je senat sodišča prve stopnje, dva meseca po zadnjem preizkušanju pripora, ugotovil, da so še vedno podani razlogi za pripor zoper obtoženega A. A. Obtoženi se nahaja v priporu od 29. 7. 2021 od 11.15 ure dalje iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pravnomočno je obtožen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Predobravnavni narok je razpisan za 24. 1. 2022. 2. Zoper sklep o podaljšanju pripora se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik. Načeloma uveljavlja vse pritožbene razloge, dejansko pa pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga nadomesti z milejšim ukrepom hišnega pripora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Preizkus izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb je pokazal, da ni moč pritrditi pritožniku pri zavzemanju za spremembo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da so za pripor zoper obtoženca še vedno izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki jih za uporabo tega najstrožjega osebnega omejevalnega ukrepa za preprečitev ponovitvene nevarnosti določata ZKP in Ustava RS. Vse pogoje za podaljšanje pripora je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ustrezno obrazložilo in zato sklep ni obremenjen s pomanjkljivostjo, ki bi predstavljala bistveno kršitev določb kazenskega postopka, zatrjevano po pritožniku.

5. Uvodoma pritožnik zatrjuje, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem obtoženčeve prababice B. B., ki je bila po prvem sodišču zavrnjena, izkazala nezakonito ravnanje državnih organov pri izvedbi predmetne hišne preiskave. S tem pa naj bi bila kršena tudi ustavna pravica obtoženca, izhajajoča iz 23. in 20. člena Ustave RS, da se mu sodi brez nepotrebnega odlašanja, še zlasti, ker gre za priporno zadevo. Zaradi nezakonitega postopanja sodišča v zvezi z zavrnitvijo tega dokaznega predloga se bo kazenski postopek po nepotrebnem podaljšal. 6. Sodišče druge stopnje zavrača zgoraj povzete pritožbene trditve. Merila, na podlagi katerih se glede na ustaljeno sodno prakso, ki jo je začrtalo že Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Neumeister proti Avstriji, presoja razumnost trajanja pripora so: 1) dolžina pripora; 2) primerjava med dolžino pripora in naravo kaznivega dejanja; 3) posledica pripora za obtoženca; 4) prispevek obtoženca k trajanju pripora; 5) zapletenost primera ter 6) ravnanje tožilstva in sodne veje oblasti. Problematiziranje pritožnika, da pripor zoper obtoženca ni več sorazmeren ukrep z vidika dosedanjega trajanja, ni utemeljeno. Sodišče druge stopnje sprejema v izpodbijanem sklepu sprejeto ugotovitev, da je glede na težo obtožencu očitanih kaznivih dejanj pripor še vedno sorazmeren ukrep tudi z vidika njegovega dosedanjega šestmesečnega trajanja. Ugotoviti gre, da je predmetni kazenski postopek doslej potekal kontinuirano, brez nepotrebnega zavlačevanja, predobravnavni narok pa je razpisan za dne 24. 1. 2022. Glede zatrjevanja nezakonitosti odločitve senata prvega sodišča pri zavrnitvi zgoraj citiranega dokaznega predloga pa se je že opredelilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi z dne 23. 12. 2021, opr. št. XI Ips 40661/2021, ko iz obrazložitve pod točko 9 smiselno izhaja, da je ocenjevanje pravilnosti in zakonitosti sklepa zunajobravnavnega senata z dne 12. 10. 2021, opr. št. II Ks 40661/2021, s katerim je senat zavrnil dokazne predloge obrambe (med njimi tudi zaslišanje priče B. B.) neupoštevano, saj je predmet aktualnega odločanja le odločitev o utemeljenosti pripora.

7. Tudi v predmetni pritožbi, podobno kot že v prejšnjih, zagovornik zatrjuje, da niso izkazane subjektivne okoliščine obtoženčeve ponovitvene nevarnosti kot jih utemeljuje prvo sodišče v pritožbeno izpodbijanem sklepu. Obtoženec doslej še ni bil obsojen zaradi kaznivih dejanj, iz spisa ne izhaja niti en dokaz, da naj bi prepovedano drogo prodajal za lasten zaslužek, ni podatka, ki bi govoril o njegovih negativnih osebnih lastnostih, glede finančne situacije so ga vedno podpirali starši, ni jasno od kod podatek, da bi bil neurejen.

8. Za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ni potrebno, da bi bile kumulativno podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine ampak zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave, ki se nanaša na storilca in ena objektivne narave, ki zadeva kaznivo dejanje, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost, da bo obtoženec ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušano kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje s katerim grozi. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Na strani subjektivnih okoliščin, torej osebnostnih lastnostih, ki obtoženca delajo ponovitveno nevarnega, je pravilno izpostavilo vztrajnost, premišljenost in trdno odločenost izvrševati tovrstna kazniva dejanja, kar gre utemeljevati že na podlagi dejstva o hrambi kar petih vrst različnih prepovedanih drog in prepovedanih substanc v velikih količinah. Strinjati se gre s sodiščem prve stopnje, da je za nabavo te droge potreben velik denarni vložek, pri tem pa je obtoženec brez zaposlitve in prejemnik socialne denarne pomoči v znesku 280,00 EUR. Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti ne more izpodbiti v pritožbi izpostavljena okoliščina, da obtoženec še ni bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Ta okoliščina namreč ni nova, saj je znana že od odreditve pripora dalje. Je pa prvo sodišče pravilno izpostavilo okoliščino, da je obtoženec že bil sankcioniran zaradi prekrškov povezanih s posestjo prepovedanih drog (konoplja in kokain; odločbi o prekršku z dne 7. 4. 2021, št. 5550092402450, in z dne 22. 6. 2020, številka 5550089321673). Tudi zatrjevane okoliščine, da je obtoženec do odvzema prostosti živel pri B. B., za katero je skrbel, da je močno vpet v družinsko življenje, da mu ob strani stojijo starši, da je urejen mladostnik, niso nove. Pritožbeno sodišče jih je kot neutemeljene zavrnilo že v prejšnjih sklepih z dne 14. 9. 2021 in 12. 11. 2021, opr. št. I Kp 40661/2021. 9. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pod točko 5 ugotovljena in sprejemljivo obrazložena tudi neogibnost pripora za varnost ljudi, ki jo sodišče presoja skladno z ustavnim načelom sorazmernosti in ki zagotavlja, da poseg v človekove pravice (obtoženčevo prostost) ne bo hujši kot je nujno potrebno za zavarovanje dobrine, ki naj se s posegom zavaruje. Iz obrazložitve sklepa določno izhaja, da je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obtoženčevo pravico do osebne svobode in da te nevarnosti ni mogoče odpraviti s kakšnim milejšim ukrepom. Zaradi tega pritožbeno sodišče zavrača stališče obrambe, da bi bilo tudi hišnim priporom kot milejšim osebnim omejevalnim ukrepom zagotoviti varnost ljudi. Kot je bilo poudarjeno že v sklepu pritožbenega sodišča z dne 12. 11. 2021, opr. št. I Kp 40661/2021, pod točko 15, bi se v primeru nadomestitve pripora s hišnim priporom obtoženec vrnil v isto okolje, v katerem naj bi izvršil obravnavano kaznivo dejanje. Tu ne bi bil pod stalnim nadzorom. Dobavitelj ali dobavitelji prepovedanih drog, ki naj bi mu dobavili prepovedano drogo doslej niso bili odkriti, zato bi se zlahka ponovno vključil v kriminalno dejavnost. Od izvršitve obravnavanega kaznivega dejanja naj ga ne bi odvrnili niti večkrat opravljeni policijski zasegi manjših količin prepovedanih drog.

10. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o priporu po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.