Jedro

Z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 26. 3. 2015 je resda bil določen rok za vložitev zahteve 60 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS in se je rok za vložitev zahteve za revizijo in ponovno odmero pokojnine iztekel dne 29. 6. 2015. Vendar je ta rok veljal za tiste, ki niso mogli z izrednimi pravnimi sredstvi zavarovati svoje interese. Tožnik je svoj interes lahko zavaroval s 183. členom ZPIZ-2 in zahteval razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe z institutom neprave obnove. Tožniku je bila starostna pokojnina priznana v letu 2013 in tako 10 - letni rok iz drugega odstavka 183. člena ZPIZ-2 še ni potekel. Tožena stranka bi bila dolžna ob zahtevi tožnika upoštevati določbo 183. člena in v skladu z njo presojati, ali obstajajo pogoji za razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bila tožniku v letu 2013 priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odpravita odločbi tožene stranke št. dosjeja ..., št. zadeve ... z dne 28. 3. 2017 in v zvezi s tem sklep tožene stranke št. dosjeja ... z dne 15. 12. 2016 in se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke z dne 28. 3. 2017 in sklep z dne 5. 12. 2016 in da se zadeva nato vrne toženki v novo odločanje, da opravi revizijo in ponovno odmeri starostno pokojnino. Štelo je, da je tožnik zamudil rok 60 dni, določen z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015, ki se je iztekel 29. 6. 2015, tožnik pa je zahtevo za ponovno odmero svoje pokojnine podal dne 23. 8. 2016. 2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. Meni, da je njegova starostna pokojnina v višini 492,00 EUR prenizka, saj je delal vsa leta, dokler ga niso upokojili. Delovni invalid ni bil po svoji krivdi. S pokojnino mora preživljati poleg sebe še ženo in šoloobveznega otroka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in v posledici tega napačno razsodilo, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Tožniku je bila pravica do starostne pokojnine priznana 17. 1. 2013. Dne 23. 8. 2016 je vložil zahtevo za revizijo podatkov o plačah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup pri delodajalcu A. in zahteval ponovno odmero pokojnine. Tožena stranka je njegovo zahtevo za revizijo in ponovno odmero pokojnine s sklepom z dne 5. 12. 2016 zavrgla, štela je, da je bila vložena prepozno, to je po 29. 6. 2015 (tožnik je zahtevo vložil dne 23. 8. 2016). V pritožbi je svojo odločitev potrdila in pritožbo zavrnila z odločbo z dne 28. 3. 2017. 6. Predmetni spor se nanaša na zahtevo tožnika, da se njegova pokojnina ponovno odmeri in pri tem upoštevajo vplačane delnice za notranji odkup pri delodajalcu A., za katere tožnik trdi, da pri odmeri pokojnine niso bile upoštevane.

7. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju tožena stranka ni imela podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je zahtevo zavrgla.

8. Z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 26. 3. 2015 je resda bil določen rok za vložitev zahteve 60 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS in se je rok za vložitev zahteve za revizijo in ponovno odmero pokojnine iztekel dne 29. 6. 2015. Vendar je ta rok veljal za tiste, ki niso mogli z izrednimi pravnimi sredstvi zavarovati svoje interese. Tožnik je svoj interes lahko zavaroval s 183. členom ZPIZ-2 in zahteval razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe z institutom neprave obnove. Tožniku je bila starostna pokojnina priznana v letu 2013 in tako 10 - letni rok iz drugega odstavka 183. člena ZPIZ-2 še ni potekel. Tožena stranka bi bila dolžna ob zahtevi tožnika upoštevati določbo 183. člena in v skladu z njo presojati, ali obstajajo pogoji za razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bila tožniku v letu 2013 priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine.

9. Navedenega ni storilo niti sodišče prve stopnje, temveč je napačno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo določbe 183. člena ZPIZ-2, kakor je zgoraj pojasnilo pritožbeno sodišče. 10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo in odpravilo izpodbijani odločitvi tožene stranke ter zadevo vrača toženi stranki v novo upravno odločanje.