Jedro

Postopek v delovnem sporu, v katerem je tožnik zahteval razveljavitev disciplinskih sklepov, reintegracijo in plačilo plače, je bil prekinjen zaradi stečaja toženih strank. Na podlagi vloge tožnika, ki jo je sodišče prve stopnje štelo za predlog za nadaljevanje postopka, je bil postopek s pravnomočnim sklepom nadaljevan. Pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka je sodišče splošne pristojnosti v stečajnem postopku napotilo tožnika, da v 15 dneh s tožbo uveljavlja prerekano terjatev. Ker je bil postopek za plačilo terjatve, ki je bila prerekana v stečajnem postopku, že začet in s pravnomočnim sklepom tudi nadaljevan, sodišči druge in prve stopnje nista smeli zavreči tožbe tožnika zato, ker bi naj zamudil rok za njeno vložitev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Tožnik je dne 16.4.1997 vložil tožbo zoper prvo toženo stranko E. V. d.o.o., in drugo toženo stranko E. O. d.d. V zvezi z obema toženima strankama je zahteval razveljavitev sklepov o izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, v zvezi s prvo toženo stranko pa vrnitev v delovno razmerje in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja.

Sodišče prve stopnje je najprej s sklepom opr. št. Pd 554/97-6 z dne 10.6.1997 (pravnomočen je postal 30.6.1997) zaradi uvedbe stečajnega postopka prekinilo postopek v zvezi z drugo toženo stranko, nato pa je s sklepom, opr. št. Pd 554/97-9 z dne 16.6.1998 (pravnomočen je postal dne 19.7.1998) postopek prekinilo v zvezi s prvo toženo stranko.

Tožnik je dne 13.12.1999 poslal na sodišče prve stopnje prošnjo za pospešitev postopka, ki jo je sodišče štelo za predlog za nadaljevanje postopka. S sklepom z dne 3.11.2000, opr. št. Pd 554/97-24, je odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje. Sklep je postal pravnomočen dne 21.11.2000. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom opr. št. St 9/98 z dne 16.9.1998 (listine A17, B4 in C4) med drugim ugotovilo višino terjatve, ki jo je tožnik prijavil v stečaju zoper prvo toženo stranko in ga napotilo, da v petnajstih dneh od vročitve sklepa začne postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve. S sklepom opr. št. St 15/97 z dne 20.1.1999 (listini B4 in B7) je bil tožnik napoten na postopek za ugotovitev prerekane terjatve tudi v zvezi z drugo toženo stranko. Višje sodišče v Celju je s sklepom, opr. št. Cpg 305/98 z dne 28.10.1998 (listina C4), zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep, opr. št. St 9/98 z dne 16.9.1998. Drugostopni sklep je bil tožniku vročen dne 21. novembra 1998 (listina C6).

Denarne terjatve zoper toženo d.d. je tožnik prijavil stečajnemu senatu dne 30.6.1997 (listina B1), zoper toženo d.d.o. pa dne 10.7.1998 (listina A16).

Sodišče prve stopnje je s sodbo (pravilno: s sklepom) tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da je tožnik sklep Višjega sodišča v Celju prejel dne 21.11.1998, tako imenovano prošnjo za pospešitev postopka pa je sodišču prve stopnje poslal šele dne 13.12.1999. Po 144. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 do 52/99, v nadaljevanju ZPPSL) mora upnik, katerega terjatev je bila v celoti ali deloma prerekana, v petnajstih dneh od dneva vročitve sklepa začeti postopek pred sodiščem. Tožnik je navedeni rok zamudil za več kot koledarsko leto, zato je sodišče tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) zoper obe toženi stranki zavrglo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika zoper sklep sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da bi tožnik moral v petnajstih dneh od prejema sklepa Višjega sodišča v Celju z dne 21.11.1998 (prejel ga je dne 21.11.1998) predlagati nadaljevanje postopka v individualnem delovnem sporu. Tožnik tega ni storil, ampak je šele 13.12.1999 predlagal pospešitev postopka. Ta predlog je bil prepozen, zaradi česar je tožnik izgubil pravico do poplačila terjatve iz stečajne mase. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo potem, ko je izdalo sklep o nadaljevanju postopka zoper prvo toženo stranko.

Zoper pravnomočni sklep, izdana na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi (pravilno: sklepa) sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navajal je, da je sodišče prve stopnje v sklepih o prekinitvi postopka navedlo, da se bo postopek nadaljeval, ko ga bo prevzel stečajni upravitelj ali pravni naslednik tožene stranke. Tožnik je zato čakal na nadaljevanje postopka.

Sodišči sta šteli, da je tožnik šele s prošnjo za pospešitev postopka z dne 13.12.1999 predlagal nadaljevanje postopka, s čemer je prepozno izkazal pravni interes za nadaljevanje postopka. Tožnik se je s pismi sam obračal na Ministrstvo za pravosodje, Urad predsednika Republike Slovenije, Varuha človekovih pravic in na sodišče prve stopnje (dopis z dne 12.10.1998). Ministrstvo za pravosodje je dne 17.7.1998 odstopilo sodišču prve stopnje vlogo tožnika za pospešitev postopka. To vlogo je šteti kot predlog za nadaljevanje postopka. S tem je izkazal pravni interes za nadaljevanje postopka.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP) poslana toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe in sklepe (za te pod pogoji iz 384. člena ZPP) sodišč druge stopnje, ki jo je dovoljeno vložiti le pod pogoji iz 367. člena ZPP in zaradi razlogov, ki jih določa 370. člen ZPP. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija izrecno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, zato revizijsko sodišče glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka izpodbijanega sklepa ni preizkusilo.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

Sodišči druge in prve stopnje zmotno razlagata določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 do 52/99, v nadaljevanju: ZPPSL), ki se nanašajo na ta delovni spor. ZPPSL v prvem odstavku 144. člena določa, da stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekana, da začne v petnajstih dneh od vročitve sklepa, postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Iz te določbe ZPPSL izhaja, da mora upnik v navedenem roku vložiti novo tožbo le, če postopek v zvezi s prerekano terjatvijo še ni bil začet. Če je bil tak postopek že začet - kot v tem sporu - zadostuje, da upnik samo predlaga nadaljevanje prekinjenega postopka.

Predmet delnega spora, ki izhaja iz pripravljalne vloge z dne 18.4.2000 (list. št. 32 spisa), je razveljavitev disciplinskih sklepov o prenehanju delovnega razmerja, ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in da še traja, vrnitev na delo, vpis delovne dobe v delovno knjižico in plačilo plače od 19.2.1997 dalje.

V sklepu Okrožnega sodišča v Celju (St 9/98 z dne 16.9.1998) in sklepu Višjega sodišča v Celju (Cpg 305/98 z dne 28.10.1998) je kot dolžnik navedena E. V. d.o.o., torej stranka v zvezi s katero je tožnik dejansko postavil vse zahtevke v tem delovnem sporu, razen zahtevka na razveljavitev prvostopnega disciplinskega sklepa (tožena stranka E. O. d.d.). Z navedenim pravnomočnim sklepom je bil tožnik napoten, da v določenem roku uveljavlja denarne terjatve, ki se, kot je razvidno iz prijave terjatev stečajnemu senatu z dne 10.7.1998 (listina A16), nanašajo na plačilo plače in razlike denarnega nadomestila zaradi brezposelnosti.

Tožba v tem delovnem sporu je bila vložena dne 16.4.1997. Stečaj zoper toženo d.d. je bil uveden s sklepom St 15/97 z dne 22.5.1997, zoper d.o.o. pa s sklepom St 9/98 z dne 22.5.1998, torej po vložitvi tožbe. Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo s sklepoma z dne 10.6.1997 (tožena d.d.) in 16.6.1998 (tožena d.o.o.). Ni torej pravilna ugotovitev, da tožnik nima pravnega interesa, ker je bil delovni spor začet pred začetkom stečajnega postopka. Ker je postopek za uveljavitev pravice bil že začet v tem delovnem sporu, tožniku ni bilo treba vložiti nove tožbe, temveč se je prekinjeni postopek po njegovem predlogu nadaljeval. Tako je ravnalo sodišče prve stopnje. S pravnomočnim sklepom (list. št. 34 spisa) je odločilo o nadaljevanju postopka in tožnikovo vlogo z dne 13.12.1999 štelo za predlog za nadaljevanje postopka. Sodišči druge in prve stopnje sta na ta sklep vezani zaradi načel formalne in materialne pravnomočnosti (319. člen ZPP).

Tožik torej ni mogel zamuditi roka za začetek postopka pred sodiščem, ker je bil ta že začet in tudi nadaljevan s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje. Posledice po določbi 144. člena ZPPSL tožnika ne morejo zadeti tudi zato, ker se sklepa sodišč v stečajnem postopku nanašata na pravice, ki so predmet tega delovnega spora, torej tudi na denarne terjatve. Te je tožnik pravočasno prijavil stečajnemu senatu, uveljavljal pa jih je tudi v tem delovnem sporu.

Revizijsko sodišče je zato na podlagi 380. člena ZPP zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Nadaljnje odločitve sodišča bodo odvisne od poteka ali končanja stečajnega postopka.