Jedro

V razmerju med delno oprostitvijo plačila in odložitvijo plačila sodne takse je pomembno, ali taksni zavezanec plačilo glede na svoje premoženjsko stanje lahko zagotovi pozneje. Če plačilo lahko zagotovi pozneje, se mu plačilo sodne takse odloži. Če pa glede na sedanje premoženjsko stanje, prihodke in obveznosti, ni izgledov, da bo po določenem času lahko plačal celo takso, je primerneje, da se ga delno oprosti plačila sodne takse.

Iz podatka o višini denarnih sredstev na računu bi sodišče prve stopnje lahko sklepalo zgolj, da ima tožeča stranka možnost takojšnjega plačila sodne takse v višini 17,98 EUR, ne pa tudi, da glede na svoje premoženjsko stanje ne bo zmogla do konca postopka o tožbi zagotoviti razlike sredstev do 241,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za redni postopek. Tožeča stranka namreč izkazuje čisti poslovni izid preteklega leta v višini 7.996,00 EUR, na podlagi katerega ni mogoče sklepati, da tožeča stranka v času do konca postopka ne bi mogla zbrati sredstev za plačilo celotne takse v višini 241,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti. Poleg tega tudi sama v predlogu za taksno oprostitev izrecno navaja, da ne zmore (zgolj) takojšnjega plačila celotne sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti oziroma preživljanja sebe in njenih otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog tožeče stranke za delno oprostitev plačila sodne takse za redni postopek zavrnilo (I. točka izreka). Ugodilo pa je njenemu predlogu za odlog plačila sodne takse za redni postopek do izdaje končne odločbe v tem postopku (II. točka izreka) in temu ustrezno spremenilo plačilni nalog III Pg 2998/2015 z dne 13. 10. 2015 (III. točka izreka).

2. Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da jo (delno) oprosti plačila sodne takse za redni postopek v višini vsaj 241,00 EUR ali vsaj v presežku nad 44,00 EUR oziroma nad 17,98 EUR. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo (le) delno oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Tožeča stranka je predlogu za oprostitev plačila, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse za redni postopek (predlog za taksno oprostitev) predložila izjavo o premoženjskem stanju in navedla, da bi takojšnje plačilo celotne sodne takse ogrozilo opravljanje njene dejavnosti, ter da bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in dva otroka. Sodišče prve stopnje je plačilo sodne takse odložilo do izdaje končne odločbe, predlog za delno oprostitev plačila sodne takse pa je zavrnilo.

6. Pritožnica sicer utemeljeno opozarja, da temelji zavrnitev predloga za delno oprostitev na zmotnem stališču sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni zatrjevala dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, v kakšni višini bi bila sodno takso sposobna plačati takoj, vendar je odločitev sodišča prve stopnje iz razlogov navedenih v nadaljevanju, kljub temu pravilna.

7. V razmerju med delno oprostitvijo plačila in odložitvijo plačila sodne takse je pomembno, ali taksni zavezanec plačilo glede na svoje premoženjsko stanje lahko zagotovi pozneje. Če plačilo lahko zagotovi pozneje, se mu plačilo sodne takse odloži. Če pa glede na sedanje premoženjsko stanje, prihodke in obveznosti, ni izgledov, da bo po določenem času lahko plačal celo takso, je primerneje, da se ga delno oprosti plačila sodne takse.

8. Upoštevaje trditve iz predloga za taksno oprostitev in izjavo o premoženjskem stanju tožeče stranke ter druge dokaze (A3-A7), ki jih je tožeča stranka predložila v postopku odločanja o taksni oprostitvi, je sodišče prve stopnje pravilno plačilo sodne takse za redni postopek (zgolj) odložilo do izdaje končne odločbe. Tožeča stranka je namreč podala trditve o mesečnih prihodkih in porabi v zvezi z dejavnostjo ter v zvezi s preživljanjem dveh otrok, iz katerih izhaja, da kar zasluži sproti porabi. Vendar je kljub temu neutemeljen pritožbeni očitek, da bi ji moralo sodišče (delno) oprostiti plačila sodne takse. Iz podatka o višini denarnih sredstev na računu bi sodišče prve stopnje lahko sklepalo zgolj, da ima tožeča stranka možnost takojšnjega plačila sodne takse v višini 17,98 EUR, ne pa tudi, da glede na svoje premoženjsko stanje ne bo zmogla do konca postopka o tožbi zagotoviti razlike sredstev do 241,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za redni postopek. Tožeča stranka namreč izkazuje čisti poslovni izid preteklega leta v višini 7.996,00 EUR, na podlagi katerega ni mogoče sklepati, da tožeča stranka v času do konca postopka ne bi mogla zbrati sredstev za plačilo celotne takse v višini 241,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti. Poleg tega tudi sama v predlogu za taksno oprostitev izrecno navaja, da ne zmore (zgolj) takojšnjega plačila celotne sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti oziroma preživljanja sebe in njenih otrok.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).