Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Pdp 565/2012

ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.565.2012 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

ugotovitev obstoja delovnega razmerja sodno varstvo uveljavljanje predhodnega varstva pri delodajalcu pravočasnost tožbe zavrženje tožbe
Višje delovno in socialno sodišče
17. oktober 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pisno opozorilo in spoštovanje roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR predstavlja procesno predpostavko za vložitev tožbe zaradi varstva delavčeve pravice. Če ta ni izpolnjena, se tožba zavrže. Rok 30 dni iz določbe 2. odst. 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljševati niti s sporazumom med strankama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (I. točka izreka). Poleg tega je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Tožnik se je pritožil zoper sklep (razen glede odločitve, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je po svoji pooblaščenki vložil opomin in predlog sporazuma z dne 3. 9. 2011, ki ga je naslovil na toženo stranko zaradi sporazumne rešitve zadeve skladno z določbo 1. odstavka 28. člena pogodbe z dne 30. 3. 2011. Po navedeni določbi se vsi spori iz pogodbe rešujejo med strankama s sporazumevanjem, v kolikor pa sporazum med njima ni dosežen, je za odločanje pristojno delovno sodišče. Glede na takšno določbo iz pogodbe o zaposlitvi je bil prisiljen, da je najprej poskušal rešiti spor s sporazumom, sicer bi se tožba, v kolikor tako predpisanega postopka ne bi izpeljal, štela za preuranjeno. Sodišče ni imelo nobene podlage, da je upoštevalo opomin in predlog sporazuma z dne 3. 9. 2011 kot zahtevo v smislu določbe 1. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe), saj je takšno gledanje preozko. Ker mu je v konkretnem primeru tožena stranka pisno odgovorila in je njen odgovor prejel dne 28. 9. 2011, je začel teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe z dnem 29. 9. 2011. Poleg tega predvideva določba 205. člena ZDR možnost reševanja sporov pred arbitražo, za katero se morata delavec in delodajalec dogovoriti najkasneje v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve. Zaradi neuspešnega reševanja individualnega delovnega spora pred arbitražo se lahko rok za vložitev tožbe podaljša za največ 90 dni. V skladu z določbo 23. člena ZDSS-1 je z zakonom ali kolektivno pogodbo določen postopek za mirno rešitev spora, ki prav tako določa procesno predpostavko za vložitev tožbe v roku 30 dni. Ker je sodišče o zavrženju tožbe zmotno odločilo, predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje sklep v izpodbijanem delu pravilne dejanske in pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje tako v zvezi z izdanim sklepom kot z izvedenim postopkom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja.

Tožnik je v sporu zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 30. 3. 2011 na delovnem mestu vodja skladišč, s pozivom na delo od dne 4. 7. 2011 dalje do ponovnega nastopa dela, plačilo nadomestila plače, drugih dodatkov in bonitet. Sodišče prve stopnje je v sporu presojalo dopustnost takšnega sodnega varstva z vidika pravočasnosti varstva pravic delavcev pri delodajalcu oziroma vložitve tožbe v skladu z določbo 204. člena ZDR. Ugotovilo je, da je tožena stranka dne 6. 9. 2011 prejela pisno tožnikovo vlogo – opomin pred tožbo, poziv na delo, zahtevo za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja in predlog za sporazumno rešitev zadeve. Takšno vlogo je štelo kot zahtevo v smislu določbe 1. odstavka 204. člena ZDR, po kateri ima delavec pravico, če meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic, pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Ker tožena stranka skladno z določbo 2. odstavka 204. člena ZDR v roku 8 delovnih dni po prejemu tožnikove vloge ni reagirala na uveljavljene zahteve oziroma da bi odpravila kršitve, bi moral tožnik v nadaljnjem roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahtevati sodno varstvo oziroma vložiti tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem. Takšen rok se je iztekel z dnem 17. 10. 2011. Glede na to, da je tožnik v sporu vložil tožbo šele dne 28. 10. 2011, so bili podani razlogi za njeno zavrženje.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema takšno odločitev v izpodbijanem sklepu za pravilno. Za presojo tega vprašanja je odločilno, da prestavlja pisno opozorilo in spoštovanje roka iz 2. odstavka 204. člena procesno predpostavko za vložitev tožbe zaradi varstva delavčeve pravice. Če ta ni izpolnjena, ima sodišče vso pravno podlago za zavrženje tožbe.

Neutemeljeno je pritožbeno opozarjanje na pravilno uporabo določbe 28. člena iz pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 3. 2011, da stranki vse spore iz delovnega razmerja praviloma rešujeta sporazumno oziroma v skladu z določbo 204. člena ZDR. Vrhovno sodišče RS je že v več zadevah (sklep opr. št. VIII Ips 186/2007, sklep opr. št. VIII Ips 233/2008, sklep opr. št. VIII Ips 118/2010), prav tako pa tudi Višje delovno in socialno sodišče (sklep opr. št. Pdp 1217/2010 in v drugih podobnih primerih) sprejelo stališče, da predstavlja 30 dnevni rok iz določbe 204. člena ZDR materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče niti podaljševati niti skrajševati. Tudi ne podaljševati sporazumno med strankami. To pomeni, da je v primerih, ko je z zakonom določen rok za vložitev tožbe, pa je stranka zamudila takšen rok, pravica do sodnega varstva izgubljena, saj je prenehala po samem zakonu. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča tožena stranka po prejetem tožnikovem opominu za izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja oziroma na podan sporazum ni reagirala v roku 8 dni iz določbe 1. odstavka 204. člena ZDR, zaradi česar bi moral tožnik v nadaljevanju uveljaviti sodno varstvo v predpisanem 30 dnevnem roku iz določbe 2. odstavka 204. člena ZDR. Ker pa je v sporu vložil tožbo šele po izteku tega roka, je imelo sodišče prve stopnje vso podlago, da jo je kot prepozno zavrglo.

Neutemeljena je pritožba, ki opozarja na uporabo določbe 205. člena ZDR glede možnosti arbitražnega reševanja individualnih delovnih sporov ter na predpisane roke 30 oziroma 90 dni za uveljavljanje sodnega varstva pred delovnim sodiščem, če arbitraža med strankama ni bila uspešna. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča v pogodbi o zaposlitvi tožnika z dne 30. 3. 2011 ni bilo med strankama v ničemer določeno arbitražno reševanje takšnih sporov, temveč zgolj njihovo reševanje na sporazumen način oziroma v skladu z določbo 204. člena ZDR.

Ker niso podani pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja tožnik v vloženi pritožbi, niti ne razlogi, na katere se je moralo paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnik je v zvezi s pritožbo priglasil stroške. Z njo ni bil uspešen, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sam trpi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia