Jedro

Tožeča stranka v svoji trditveni podlagi ni navedla, da je družba T., d. o. o., dolžnica tožeče stranke in da je tej dolžnici naročila, naj dolg namesto njej (tožnici) poravna toženi stranki, ki je upnica tožeče stranke v stečaju. Le če bi tudi to navedla, bi bila tožba sklepčna, saj bi bilo le v tem primeru pojasnjeno, zakaj je prišlo s sklenitvijo pogodbe o prevzemu dolga do zmanjšanja stečajne mase.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 3. točki izreka spremeni tako, da se zahtevek tožene stranke za povrnitev njenih stroškov pravdnega postopka zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se prvostopenjska sodba v nespremenjenih delih (1. in 2. točka izreka) potrdi.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: „Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se v razmerju med tožečo stranko in toženo stranko razveljavi učinek pravnega dejanja: Pogodbe o prevzemu dolga z dne 17. 1. 2011, sklenjene med tožečo stranko kot dolžnikom in T., d. o. o., kot prevzemnikom dolga, v znesku 36.000,00 EUR.

Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna v stečajno maso tožeče stranke plačati 36.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2011 do plačila.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 1.780,60 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.“ Pritožba in odgovor na pritožbo

2. Proti tej sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Pritožbo je vložila „iz vseh pritožbenih razlogov.“ Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe oziroma spremembo tako, da pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka. Izrecno se je pritožila tudi na odločitev o pravdnih stroških.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba proti odločitvi o glavni stvari ni utemeljena, utemeljena pa je proti odločitvi o stroških postopka.

5. V tožbi je tožeča stranka postavila sledeče trditve: - da je tožena stranka tožeči služila kot plačilni servis, kamor je tožeča stranka nakazovala denar brez pravne podlage, - da je tožeča stranka denar deponirala na račun družbe T., d. o. o., in s tem onemogočila rubež razpoložljivih sredstev upnikov tožeče stranke, - da je nakazana sredstva družba T., d. o. o., porabila za plačilo obveznosti po številnih pogodbah, - da T., d. o. o., ni imela nobenega pravnega ali poslovnega interesa prevzemati dolga od tožeče stranke, - da je bila tožeča stranka ves čas njenega poslovanja dolžnica družbe T., d. o. o., - da je resnična vsebina pogodbe o prevzemu dolga z dne 17. 1. 2011 (A5) naročilo tožeče stranke družbi T., d. o. o., naj plača terjatev toženi stranki namesto tožeče, ta pa je za plačilo takšne terjatve dejansko zagotovila sredstva, ki jih je pred tem nakazala na račun družbe T., d. o. o., - da je bila družba T., d. o. o., velik upnik tožeče stranke, svoje terjatve pa je prijavila tudi v stečajnem postopku in med drugim, - da gre po vsebini dejansko za nakazilo tožeče stranke toženi stranki z naročilom družbi T., d. o. o., da naj poravna terjatve toženi stranki v večjem deležu, kot bi jo sicer prejela v stečajnem postopku.

6. Iz zgoraj povzetih navedb izhaja, da tožba ni sklepčna. Sklepčna tožba na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika vsebuje navedbe, iz katerih je razvidno, da sta kumulativno podana objektivni in subjektivni element izpodbojnosti. Glede objektivnega elementa je tožba sklepčna, če iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je izpodbijano pravno dejanje imelo za posledico zmanjšanje stečajne mase (prvi odstavek 271. člena ZFPPIPP).

7. V III. točki svojih navedb je tožeča stranka na 2. strani tožbe zatrdila, da je bila (tožeča stranka) dolžnica družbe T., d. o. o., na 3.strani tožbe pa, da je bila družba T., d. o. o., velik upnik tožeče stranke, ki je svoje terjatve prijavil tudi v stečajnem postopku. Pod B. točko tožbe je navedla, da je bilo s sklenitvijo pogodbe A5 "zmanjšano premoženje stečajnega dolžnika in sicer za višino sredstev, ki so bila najprej nakazana na račun družbe T., d. o. o., dejansko kot plačilnega posrednika, potem pa na podlagi izpodbojne pogodbe o prevzemu dolga toženi stranki". Če "ne bi prišlo do sklenitve izpodbojne pogodbe o prevzemu dolga, bi sredstva ostala tožeči stranki in bi z njimi lahko sorazmerno poplačalo ostale upnike, ki niso prejeli poplačila svoje terjatve in ga v stečajnem postopku tudi ne bodo". Nikjer pa ni navedla, da je družba T., d. o. o., dolžnica tožeče stranke in da je svoji dolžnici (družbi T., d. o. o.) naročila, naj dolg namesto njej poravna toženi stranki, ki je upnica tožeče stranke v stečaju. Le če bi tudi to navedla, bi bila tožba sklepčna, saj bi bilo le v tem primeru pojasnjeno, zakaj je prišlo s sklenitvijo pogodbe o prevzemu dolga do zmanjšanja stečajne mase.

8. Pritožbenega sklicevanja in citiranja določila 2. člena pogodbe A5 pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Pritožbeno pojasnjevanje, da je družba T., d. o. o., po tej pogodbi poravnala obveznost tožeče stranke do tožene stranke zato, da je s tem poravnala svojo obveznost do tožeče stranke, pomeni spremembo trditvene podlage v pritožbenem postopku. Česa takega pa ZPP ne dovoljuje. Drugačno trditveno podlago od zatrjevane sme sodišče ugotoviti le takrat, kadar imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne smejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena ZPP). V predmetni zadevi pa ne gre za tak primer.

9. V obrazložitvi svoje sodbe je sodišče prve stopnje sicer zapisalo, da je prebralo tudi pogodbo A5, vendar te pogodbe kot dokaz očitno ni upoštevalo. Če bi jo, ne bi moglo priti do zaključka, da zaradi pogodbe o prevzemu dolga ni bilo zmanjšano premoženje stečajnega dolžnika, saj je s tem ugasnila terjatev tožeče stranke do družbe T., d. o. o. 10. Ker je tožbeni zahtevek iz predmetne tožbe neutemeljen zaradi nesklepčnosti, nobena pritožbena navedba tožeče stranke ne more pripeljati do drugačne odločitve. Zato se z ostalimi pritožbenimi navedbami, kolikor se nanašajo na odločitev o glavni stvari, pritožbeno sodišče ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

K spremembi stroškovne odločitve

11. Tožena stranka je odvetniška družba. V predmetnem postopku jo je zastopal direktor A. Č. Prvostopenjsko sodišče je toženi stranki priznalo vse priglašene pravdne stroške. Pritožnik pravilno opozarja, da je, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, s tem zmotno uporabilo materialno pravo.

12. Odvetniška storitev je delo, ki ga odvetnik opravi za stranko po Zakonu o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdvT). Po določilu drugega odstavka 2. člena ZOdvT so odvetniške storitve tiste storitve, ki po zakonu pripadajo odvetniku za opravljeno storitev, vsota odvetniških nagrad in izdatkov, posebej določenih v 6. delu Tarife. Če odvetniška družba, v predmetni zadevi Odvetniška družba X., o. p., d. o. o., nastopa kot pravdna stranka, nima pravice do povračila stroškov po odvetniški tarifi, tako kot jih brez kvalificiranega zastopanja nima nobena gospodarska družba. Seveda pa ni ovire, da za zastopanje ne bi pooblastila drugega odvetnika. Ker pa tega Odvetniška družba X., o. p., d. o. o., ni storila, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog tožene stranke za povrnitev njenih stroškov pravdnega postopka zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

K odločitvi o pritožbenih stroških pravdnih strank

13. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela le v stroškovni odločitvi, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Iz razlogov, navedenih v predhodni točki, pa toženi stranki ni priznalo nagrade za sestavo odgovora na pritožbo.