Jedro

Dvoma v objektivno nepristranskost sodišča ne more sama po sebi utemeljiti okoliščina, da je sorodnica stranke v zadevi zaposlena na sodišču, ki sicer ni pristojno za odločanje, se pa nahaja v isti stavbi kot sodišče, pristojno za odločanje, in se pozna ter redno srečuje z zaposlenimi na tem sodišču.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu se vodi zapuščinski postopek po pokojnem A. A. 2. Pokojnikov sin, ki je eden od dedičev, je predlagal, da se zaradi zagotovitve nepristranskega odločanja v zadevi določi pristojnost drugega sodišča, na primer Okrajnega sodišča v Trebnjem. Navaja, da je na Okrožnem sodišču v Novem mestu, ki se nahaja v isti stavbi kot Okrajno sodišče v Novem mestu, zaposlena B. B., snaha druge dedinje po pokojnem A. A., C. C. Meni, da se pristranskost odločanja že kaže v tem, da je sodeča sodnica ugotovila, da listina, ki jo je predložil predlagatelj v postopku, po vsebini ne predstavlja pokojnikove oporoke.

3. Okrajno sodišče v Novem mestu je ob predložitvi spisa Vrhovnemu sodišču pojasnilo, da je B. B. na Okrožnem sodišču v Novem mestu zaposlena kot strokovna sodelavka ter da zaposleni na obeh sodiščih delo opravljajo v isti stavbi in se vsakodnevno srečujejo.

**Normativno izhodišče**

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

**Pravna presoja konkretnega primera**

5. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče.1 Prav tako pa je že zavzelo tudi stališče, da dvoma v objektivno nepristranskost sodišča ne more sama po sebi utemeljiti okoliščina, da je sorodnica stranke v zadevi zaposlena na sodišču, ki sicer ni pristojno za odločanje, se pa nahaja v isti stavbi kot sodišče, pristojno za odločanje, in se pozna ter redno srečuje z zaposlenimi na tem sodišču.2

6. Prav za tako situacijo gre v obravnavani zadevi, kjer predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da je snaha druge stranke v postopku zaposlena na sodišču, ki sicer ni pristojno za odločanje, se pa nahaja v isti stavbi. Niti predlagatelj niti pristojno sodišče pa ne navajata, da bi šlo med B. B. in zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Novem mestu za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju. Prav tako ne zatrjujeta posebne občutljivosti obravnavane zadeve.

7. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Glej, npr., sklepe VS RS I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 10/2017 z dne 2. 2. 2017, I R 81/2017 z dne 22. 6. 2017, I R 131/2016 z dne 22. 12. 2016, I R 127/2016 z dne 22. 12. 2016 in številne druge. 2 Glej, npr. sklep VS RS III R 19/2015 z dne 14. 7. 2015.