23. 9. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Andreja Tumpeja, Maribor, ki ga zastopa Boris Mileta, odvetnik v Mariboru, na seji 23. septembra 2014

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 1230/2013 z dne 6. 3. 2014 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 1311/2004 z dne 16. 8. 2013 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11 in 53/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo izvršilni postopek zoper pritožnika kot družbenika izbrisane družbe, ki je bila upnikova dolžnica. Hkrati je zavrnilo pritožnikov ugovor, s katerim je zatrjeval, da ni bil aktivni družbenik izbrisane družbe. Sodišče druge stopnje je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in pritrdilo odločitvi sodišča prve stopnje. Izpodbijani odločitvi naj bi kršili 2., 14., 22. in 23. člen Ustave. Pritožnik predlaga začasno zadržanje izvrševanja prvostopenjskega sklepa. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zaradi obstoja protiustavne pravne praznine, saj meni, da bi morala določba vsebovati tudi zahtevo, da mora dolžnik v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa o ugovoru začeti pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, če je ugovor vložen iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.

2.Ustavno pritožbo je Ustavno sodišče zavrglo, ker je prepozna (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana določba ne učinkuje neposredno, neposredno pa ne bi učinkovala niti v primeru, če bi imela vsebino, ki bi jo po mnenju pobudnika morala imeti, da ne bi šlo za protiustavno pravno praznino. Četudi bi torej Ustavno sodišče ugotovilo obstoj protiustavne pravne praznine, kot jo zatrjuje pobudnik, ta ugotovitev nanj ne bi imela neposrednega učinka. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primeru, če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je sicer vložil ustavno pritožbo zoper odločitve sodišč, vendar jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na to pobudnik tudi v tem primeru iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu Ustavnega sodišča, ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 55/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

dr. Jadranka Sovdat Podpredsednica