Jedro

Prosta dokazna ocena se nanaša na izbor dokazov, na metodo njihove izvedbe in na oceno njihove dokazne vrednosti, zato je treba tudi omejitve tega načela iskati le znotraj teh meja. Omejitev glede izbora dokaznih sredstev ZPP načeloma ne pozna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne ugovor stečajne dolžnice zoper sklep z dne 4. 11. 2024, s katerim je A., d. o. o., kot izplačevalcu dolžničinih prejemkov naložilo, da mora v petnajstih dneh po pravnomočnosti tega sklepa na fiduciarni račun stečajnega upravitelja za stečajno dolžnico nakazati neplačane zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal skladno s sklepom o izterjavi z dne 27. 6. 2024, v višini 114,19 EUR.

2.Zoper izpodbijani sklep je vložila stečajna dolžnica pravočasno pritožbo. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaze, ki jih je predlagala za potrditev svojih navedb. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi ter razveljavi sklep z dne 4. 11. 2024.

3.Upraviteljica je vložila odgovor na pritožbo. V odgovoru na pritožbo navaja, da je stečajna dolžnica upraviteljici posredovala izvid, da se njen partner zdravi v psihiatrični ambulanti ter da ni sposoben za delo za obdobje šestih mesecev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor stečajne dolžnice, da je poleg mladoletnega otroka dolžna preživljati tudi izvenzakonskega partnerja. Stečajna dolžnica je v ugovoru navedla, da se njen zunajzakonski partner že pet let zdravi zaradi psihičnih težav, zaradi česar vsak dan jemlje po dve tableti zdravila Paroxat, ki se uporablja pri odraslih z depresijo in/ali anksioznimi motnjami. Zaradi opisanih težav njen partner, če se prijavi na prosto delovno mesto, ne opravi psihičnih testov na pregledih za medicino dela, posledično pa ne dobi službe. Dolžnici, ki je kot dokaz predlagala, da sodišče opravi poizvedbe o psihičnih težavah njenega partnerja pri osebnem zdravniku ter v psihiatrični ambulanti, v kateri se zdravi, je očitalo, da ni predložila pisnih dokazov, to je izvidov, ki bi potrjevali njene navedbe. V skladu s prvim odstavkom 226. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) bi morala dolžnica sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, prav tako pa ni navedla razlogov, zaradi katerih listin ne bi mogla predložiti sodišču. V zvezi s predlaganim dokazom z zaslišanjem stečajne dolžnice in njenega partnerja pa je sklenilo, da na podlagi teh dokazov ne more z zahtevano stopnjo verjetnosti ugotoviti s strani stečajne dolžnice zatrjevanih dejstev, zaradi česar teh predlaganih dokazov ni izvedlo. Menilo je, da bi dejstvo, da so zdravstvene težave partnerja takšne narave, da mu onemogočajo opravljanje dela, lahko potrdil zgolj strokovnjak na tem področju, to je zdravnik, ki ga zdravi. Dokaznega predloga z zaslišanjem zdravnika stečajna dolžnica ni predlagala, prav tako ni predložila izvidov, ki bi potrjevali njene navedbe. Po mnenju sodišča prve stopnje stečajna dolžnica za svoje navedbe ni predložila ustreznih dokazil, zato ni uspela dokazati, da njen partner brez svoje krivde ni zaposlen.

6.Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko zahteva, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je v njegovi moči (prvi odstavek 62. člena Družinskega zakonika; DZ). Med trajanjem zakonske zveze se za preživninska razmerja med zakoncema smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o preživninskih razmerjih med razvezanima zakoncema (drugi odstavek 62. člena DZ). Zunajzakonska skupnost ima v razmerju med osebama, ki nista sklenila zakonske zveze in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna, enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor bi sklenila zakonsko zvezo (primerjaj 4. člen DZ).

7.Po tretjem odstavku 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja uporablja 102. člen Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je mogoče seči za denarne terjatve do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoč (1. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ). Merila za določitev višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana se določi po merilih iz 26. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).

8.V pravdnem postopku, katerega smiselno uporabo nalaga sodišču prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP, je treba upoštevati, da je dokazna ocena prosta (8. člen ZPP). Prosta dokazna ocena se nanaša na izbor dokazov, na metodo njihove izvedbe in na oceno njihove dokazne vrednosti, zato je treba tudi omejitve tega načela iskati le znotraj teh meja. Omejitev glede izbora dokaznih sredstev ZPP načeloma ne pozna. Stranke lahko predlagajo (in sodišče nato izvede), katerokoli dokazno sredstvo, ne le tista, ki so normativno urejena v 18. poglavju ZPP.

9.To načelno izhodišče je relevantno pri presoji razlogov, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov, pri čemer je dolžnici hkrati očitalo, da svojega dokaznega bremena ni izpolnila. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje izvedbo predlaganih dokazov neutemeljeno zavrnilo, saj je zmotno štelo, da bi dolžnica pravno relevantna dejstva v tej zadevi lahko dokazovala zgolj z zaslišanjem zdravnika oziroma s predložitvijo pisnih dokazov - izvidov.

10.Dolžnica je v dokaz trditev, da se njen partner zdravi zaradi psihičnih težav, zaradi česar tudi ne dobi službe, predlagala dokaz s poizvedbo pri njegovem osebnem zdravniku ter v psihiatrični ambulanti. Glede na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), dolžnica utemeljeno navaja, da od zdravnikov ne more pridobiti osebnih podatkov za svojega partnerja. Neutemeljeni so zato očitki sodišča prve stopnje dolžnici, da bi morala sodišču sama predložiti pisne listine (izvide), ki bi potrjevali njene navedbe. Dokaz s poizvedbo pri osebnem zdravniku ter pri psihiatrinji glede psihičnih težav njenega partnerja predstavlja primeren dokaz za ugotovitev zdravstvenega stanja dolžničinega partnerja. Kot je bilo že navedeno, omejitev glede izbora dokaznih sredstev ZPP načeloma ne pozna.

11.Sodišče prve stopnje je tudi dokazni predlog z zaslišanjem stečajne dolžnice in njenega izvenzakonskega partnerja kot priče neupravičeno zavrnilo, saj je štelo, da sta ta dokaza neprimerna za ugotovitev zatrjevanih dejstev. Za dokazovanje dejstva, da dolžničin partner brez svoje krivde ni zaposlen, dokaz z zaslišanjem dolžnice in njenega partnerja po naravi stvari ni očitno neprimeren. Stališče sodišča prve stopnje, da sodišče s predlaganima dokazoma ne more z zahtevano stopnjo verjetnosti ugotoviti s strani stečajne dolžnice zatrjevanih dejstev, predstavlja zato vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev predlaganega dokaza.

12.Pritožbeni očitek dolžnice sodišču prve stopnje, da je izvedbo predlaganih dokazov zavrnilo iz neutemeljenih razlogov, je zato utemeljen, dolžnici pa je bila tako kršena pravica do sodelovanja v dokaznem postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13.Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka izvede predlagane dokaze, prav tako pa naj dokazno oceni v spis že vložene listinske dokaze. S strani stečajne upraviteljice je bila v spis predložene elektronska komunikacija dolžnice z njenim delodajalcem, ki ji je bilo priloženo potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 15. 4. 2024, iz katerega izhaja, da je dolžničin partner prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje ter potrdilo Zdravstvenega doma B. z dne 12. 9. 2024, ki potrjuje, da se dolžničin partner zdravi v psihiatrični ambulanti ter da je ponovno naročen novembra 2024, v pritožbenem postopku pa še zdravniško potrdilo Zdravstvenega doma B. dne 27. 11. 2024, da se dolžničin partner zdravi v njihovi ambulanti ter da za delo ni sposoben za obdobje šestih mesecev.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 88.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 389, 389/3 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 102, 102/1, 102/1-1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 226, 226/1 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 4, 62, 62/1, 62/2 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 26

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.