Jedro

Če bi tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov postopka po tem, ko bi ti že nastali, jih morebitna dodeljena BPP ne bi mogla (več) zajemati in bi bila vložitev prošnje za dodelitev BPP s tovrstnim zahtevkom nedopustna. V obravnavanem primeru je organ za BPP napačno ocenil, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za upravni spor v zvezi s citiranim sklepom, in posledično tudi napačno odločil, ko je tožnikovo prošnjo zavrnil.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 75/2014 z dne 24. 4. 2014, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za upravni spor v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 168/2014 z dne 14. 2. 2014. Glede na predloženo odločbo Centra za socialno delo Domžale, št. 1231-727/2012-16/1 z dne 8. 1. 2014, iz katere izhaja, da je tožnik upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči, je organ tožnikovo prošnjo v skladu z drugim odstavkom 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki ga je tudi povzel, obravnaval kot prošnjo za izredno BPP in se njegov finančni položaj ni ugotavljal. V nadaljevanju je organ ugotavljal, ali je izpolnjen tudi t.i. objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Tožnik prosi za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 168/2014 z dne 14. 2. 2014, s katerim je bila zavržena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 27. 12. 2013 v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka v postopku revizije, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, III P 3481/2008, zaradi plačila odškodnine. Iz sklepa izhaja, da je organ glede na predložena dokazila ter vpogleda v pravdni vpisnik ugotovil, da se je postopek šele začel in da stroški postopka (še) niso nastali, zaradi česar je ugotovil, da tožnik do brezplačne pravne pomoči ni upravičen. Glede na podane razloge organ ocenjuje, da je bila s sklepom prošnja tožnika utemeljeno zavržena, zato je pričakovanje tožnika, da bi s tožbo uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Organ je zato tožnikovo prošnjo zavrnil. Tožnik je v tožbi navedel, da se z odločbo ne strinja. Ker je prejemnik socialne podpore, je prosil sodišče tudi za oprostitev vseh stroškov in sodnih taks. S takim neargumentiranim odločanjem mu je povzročena vedno večja stiska, zadeve se nepošteno rešujejo. Ker se mu ne nudi brezplačna pravna pomoč, se s tem krši Ustava RS in Evropska konvencija o človekovih pravicah. Dokler mu ne bo nudena brezplačna pravna pomoč, ne bo nobena odločitev pravilna. Brez odvetnika je tožniku onemogočeno pravično sojenje. Zaradi takega nedopustnega ravnanja bo povzročena škoda vedno večja in bo tožnik prisiljen sprožati nove odškodninske in kazenske postopke. Tožba je zato utemeljena in je zadevo treba vrniti organu, da ponovno odloči tako, da mu dodeli odvetnika.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ob dodelitvi BPP mora namreč prosilec, kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj v skladu z določbami ZBPP.

Po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da med drugim zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tretji odstavek istega člena tega zakona pa med drugim določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik vložil obravnavano prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za upravni spor v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 168/2014 z dne 14. 2. 2014. S tem sklepom je bila zavržena tožnikova prošnja za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov v postopku revizije, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, III P 3481/2008, zaradi plačila odškodnine, ker je bilo ugotovljeno, da v tem postopku stroški postopka še niso nastali. Organ je njegovo prošnjo zavrnil, ker je ocenil, da je bila odločitev, sprejeta s sklepom, št. Bpp 168/2014 z dne 14. 2. 2014, pravilna, kar posledično pomeni, da objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP ni bil izpolnjen.

Po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona. To pomeni, da če bi tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov postopka po tem, ko bi že nastali, jih morebitna dodeljena BPP ne bi mogla (več) zajemati in bi bila vložitev prošnje za dodelitev BPP s tovrstnim zahtevkom nedopustna. Tako stališče je zavzelo tudi že naslovno sodišče v zadevi, I U 484/2014 z dne 24. 4. 2014, ko je presojalo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 168/2014 z dne 14. 2. 2014, na podlagi vložene tožbe tožnika in ji ugodilo, sklep odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. Glede na povzeto dejansko stanje in pravno podlago, ki izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 168/2014 z dne 14. 2. 2014 (in kar potrjuje tudi sodba naslovnega sodišča, I U 484/2014 z dne 24. 4. 2014), je torej v obravnavanem primeru organ za BPP napačno ocenil, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za upravni spor v zvezi s citiranim sklepom, in posledično tudi napačno odločil, ko je tožnikovo prošnjo zavrnil. Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem bo moral organ, sledeč pravnemu stališču sodišča, ponovno presoditi tožnikovo prošnjo.

O predlogu tožnika za taksno oprostitev sodišče v obravnavani zadevi ne bo posebej odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.

Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP tudi za predmetni upravni spor, o kateri organ za BPP sicer še ni odločil, kar pa glede na sprejeto odločitev sodišča ne vpliva na tožnikov uspeh v tej zadevi.