Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik lastnik parc. št. 510/5 k. o. ... in novonastale parcele, ki je po skici delitve A. A. z dne 26. 8. 2019 označena s parc. št. 510/16 k. o. ... (navedena skica je sestavni del sodbe). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da je tožnik dolžan prenehati vznemirjati toženca v njegovi lastninski pravici na parc. št. 510/5 in 510/6, obe k. o. ..., in da se mu prepove nadaljnje vznemirjanje toženca na navedenih nepremičninah, zlasti je dolžan prenehati z vožnjo z vozili po obstoječi poti, razvidni iz izreka sodbe, ali s kakršnimkoli drugim podobnim dejanjem na navedenem delu parcele. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec v obsežnem predlogu za dopustitev revizije s povzemanjem izpovedb prič in listinskih dokazov skuša prikazati, da pravna prednica tožnika ni bila dobroverna posestnica spornih nepremičnin (ob tem se sklicuje na številne judikate Vrhovnega in višjih sodišč). Zatrjuje kršitve 8. člena ter 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22., 23., 25. in 33. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali sta sodišči kršili metodološki napotek iz 8. člena ZPP o načelu proste presoje dokazov; (2) ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo (1460. in 1461. paragraf Občega državljanskega zakonika); ali sta sodišči pravilno ugotovili, da je bila posest tožnika oziroma njegovega pravnega prednika na sporni nepremičnini poštena (dobroverna) in pristna (neviciozna); (3) ali sta sodišči pravilno uporabili načelo zaupanja v zemljiško knjigo; ali sta sodišči pravilno presodili, da naj bi bil toženec nepošten, slaboveren pridobitelj sporne nepremičnine ob sklenitvi pravnega posla; ali sta sodišči ob koliziji domnevno dveh lastninskih pravic – tožnika, ki ni bil vpisan kot lastnik sporne nepremičnine v zemljiško knjigo, in toženca, ki je bil vpisan kot lastnik sporne nepremičnine v zemljiško knjigo, pravilno uporabili materialno pravo; ali je dopustno priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini od nelastnika; ali je posestnik nepremičnine, ki je nepremičnino prejel od nelastnika, lahko dobroveren; in (4) ali sta sodišči zagrešili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (nezmožnost preizkusa in protispisnost).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).