Jedro

Tožena stranka zmotno meni, da je za nastop litispendence, ki jo v pritožbenem postopku zatrjuje, odločilen datum vročitve pripravljalne vloge tožeče stranke, s katero razširja zahtevek, sodišču. Po 2. odstavku 194. člena ZPP začne pravda teči o zahtevku, ki ga stranka postavi med postopkom, od trenutka, ko je o njem obveščena nasprotna stranka. Ker je pravda o istem tožbenem zahtevku tekla že pred prejemom pripravljalne vloge, bo obstoj pravde tožena stranka lahko uveljavljala v postopku pod opr. št. ... (primerjaj 3. odstavek 194. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (4. in 5. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo v izpodbijanem delu (4. točka in 5. točka izreka) je prvostopno sodišče toženi stranki naložilo plačilo zneska 9.539.866,37 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska, ki sestavlja navedeno glavnico, do plačila in povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 730.782,50 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe do plačila.

Zoper četrto in peto točko izreka navedene sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka "iz vseh pritožbenih razlogov" ter predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Navedla je, da je istočasno s prevzemom izpodbijane sodbe prejela tudi pripravljalno vlogo tožeče stranke v zadevi opr. št. 10 Pg 391/95, ki teče med istima pravdnima strankama in s katero je tožeča stranka razširila tožbeni zahtevek proti toženi stranki na plačilo računov št. 1344, št. 1519, št. 1547 in št. 1531 ter še računa za znesek 215.940,80 SIT, ki je bil z izpodbijano sodbo tožeči stranki priznan. Navedeno pripravljalno vlogo je sodišče prejelo 12.10.1995. Podana je zato absolutna bistvena postopkovna kršitev iz 11. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Prvostopnemu sodišču je očitala še zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker ni zaslišalo predlaganih prič, direktorjev tožene stranke. Že v prvostopnem postopku je navedla, o katerih dejstvih naj bi bile priče zaslišane (neizvrševanje pogodbenih obveznosti tožeče stranke) in kaj s predlaganimi dokazili hoče dokazati (izpodbijati utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju in po višini). Priložila je že v prvostopnem postopku tudi pismene izjave bivših direktorjev, iz katerih izhaja, da so tožeči stranki ugovarjali znižanje najemnine zaradi izvršenih popravil ter stvarnih napak, saj tožeča stranka objekta ni vzdrževala v primernem stanju za njegovo normalno rabo.

Gre za situacijo, ki jo ZOR ureja med obveznostmi najemodajalca do vzdrževanja v najem dane stvari in pravico najemnika do znižanja najemnine zaradi popravil. Zmotno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da nastanka škode in stroškov popravila ni možno dokazovati s pričami, pač pa le z listinami. Ker tožena stranka z listinami ne razpolaga, je utemeljeno predlagala zaslišanje prič. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka zmotno meni, da je za nastop litispendence, ki jo v pritožbenem postopku zatrjuje, odločilen datum vročitve pripravljalne vloge tožeče stranke, s katero razširja zahtevek, sodišču. Po 2. odstavku 194. člena ZPP začne pravda teči o zahtevku, ki ga stranka postavi med postopkom, od trenutka, ko je o njem obveščena nasprotna stranka. Tožeča stranka je v zadevi ... potrditvah tožene stranke postavila tožbeni zahtevek, identičen z zahtevkom, o katerem je prvostopno sodišče odločilo z izpodbijano sodbo, med postopkom, ki teče pod opr. št. .... Kot pritožnik sam navaja, mu je bila pripravljalna vloga z razširitvijo tožbenega zahtevka v zadevi ...

vročena istočasno z vročitvijo izpodbijane sodbe. Pravda o razširjenem tožbenem zahtevku je torej v zadevi ... začela teči šele 23.11.1998, ko je tožena stranka vlogo z razširitvijo tožbenega zahtevka prejela. Ker je pravda o istem tožbenem zahtevku tekla že pred prejemom pripravljalne vloge, bo obstoj pravde tožena stranka lahko uveljavljala v postopku pod opr. št. ... (primerjaj 3. odstavek 194. člena ZPP). Izrecno uveljavljani pritožbeni razlog absolutne bistvene postopkovne kršitve iz 11. točke 2. odstavka 354. člena ZPP torej ni podan, prav tako pa prvostopno sodišče ni zagrešilo drugih, ob reševanju pritožbe uradno upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odstavka 354. člena ZPP.

Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na določila ZOR o najemu. Po izrecni določbi 568. člena ZOR se namreč določbe XI. poglavja ZOR ne uporabljajo za zakupe, ki so urejeni s posebnimi predpisi. Tak poseben predpis, ki ureja razmerja, kakršno je obravnavano - najem skladiščnega prostora, je Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS 18/74, 34/88 - v nadaljevanju ZPSPP). Tožena stranka je v prvostopnem postopku očitala tožeči stranki, da skladišča v času najema ni vzdrževala v takem stanju, da bi bila normalna raba mogoča, zaradi česar je potrebna popravila izvedla sama. V situaciji, kakršno opisuje tožena stranka, pa mora kot najemnik o potrebnih popravilih najemodajalca brez odlašanja obvestiti in mu dati za izvedbo popravil primeren rok (primerjaj 1. odstavek 16. člena ZPSPP). Najemnik sam lahko izvrši popravilo in prevali stroške popravila na najemodajalca ter te stroške pobota z najemnino le po predhodnem obvestilu najemodajalcu, da je popravilo potrebno in po preteku danega primernega roka, razen v primeru, če so potrebna takojšnja popravila, da ne bi prišlo do večje škode na poslovnem prostoru (primerjaj 17. člen ZPSPP). Tožena stranka vseh pravno relevantnih dejstev, ki bi upravičevale znižanje najemnine oziroma uveljavljani ugovor pobota z njenimi stroški popravila strehe in nastalo škodo na njenem blagu, ni zatrjevala. Tožena stranka tudi v pritožbenem postopku (tako kot v prvostopnem) navaja, da tožeča stranka ni izpolnjevala svojih pogodbenih obveznosti, ker kot najemodajalec ni vzdrževala objekta v stanju, primernem za uporabo in glede njenih ugovorov neizpolnjevanja pogodbe predlagala zaslišanje prič - direktorjev obeh pravdnih strank. Kot izhaja iz navedb v pripravljalni vlogi z dne 16.6.1998 (list. št. 37), naj bi bili predlagani priči - direktorja tožeče stranke B. in B. seznanjena s stanjem objekta. Zgolj seznanitev tožeče stranke kot najemodajalca s potrebnimi popravili objekta pa, kot je bilo že povedano, skladno s 16. in 17. členom ZPSPP ne zadostuje. Tožena stranka namreč ni trdila, da je tožeči stranki za popravilo objekta dala primeren rok in kakšen je ta rok bil. Šele ob kumulativno izpolnjenih predpostavkah obvestitve najemodajalca o potrebi po popravilu objekta in nudenju primernega roka najemodajalcu za popravilo, bi tožena stranka lahko utemeljeno izpodbijala tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo najemnine ali uveljavljala postavljeni pobotni ugovor.

Tako se pokaže, da je ob nezadostni trditveni podlagi prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo dokazni predog za zaslišanje prič - direktorjev pravdnih strank. Tudi, če bi se z zaslišanjem navedenih prič namreč izkazalo, da je bila tožeča stranka seznanjena s potrebo po popravilu objekta, bi morala tožena stranka izkazati, da tožeča stranka v danem primernem roku svoje pogodbene obveznosti vzdrževanja objekta za normalno rabo ni izpolnila. Ker slednjega niti ni zatrjevala, smisel dokaznega postopka pa je dokazovanje resničnosti trditev pravdnih strank, ne pa oblikovanje trditvene podlage spora, je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da morebitne izpovedbe predlaganih prič ne morejo nadomestiti manjkajočih navedb tožene stranke o za spor pravno relevantnih dejstvih. Ker pa tožena stranka niti ni navedla vseh pogojev za podlago njenemu pobotnemu ugovoru, s katerim uveljavlja stroške popravila in škodo na njenem blagu, sodišču tudi ni bilo potrebno izvajati predlaganih dokazov z zaslišanjem prič o višini stroškov in škode.

Glede na povedano je prvostopno sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 166. člena v zvezi s 154. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama trpeti svoje pritožbene stroške.

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur. list RS 26/99).