Jedro

Razlaga, da začetek gradnje lahko pomenijo le dela, navedena v gradbenem dovoljenju, bi pripeljala do očitno absurdnih rezultatov, ko med taka dela ne bi štel niti npr. izkop za temelje ali v primeru rušitve objekta odstranitev posameznih sten ali strehe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Vrhnika (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za izdajo odločbe o spremembi investitorja na gradbenem dovoljenju št. 351-259/2008 z dne 16. 2. 2009, ki je postalo pravnomočno dne 27. 2. 2009. 2. Svojo odločitev opira na določbo 73. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), po katerem se gradbeno dovoljenje lahko spremeni, če investitor vloži zahtevo za spremembo v času njegove veljavnosti. Ugotavlja, da ni izkazano, da gradbeno dovoljenje še velja, saj na podlagi zaslišanja prič A.A. in B.B. ni mogoče zaključiti, da bi se rušitvena ali kakšna druga dela po tem dovoljenju začela do izteka njegove veljavnosti, to je 27. 2. 2011, tožnica pa dokazil, ki bi izkazovala nasprotno, v postopku ni priložila. Tako ni izkazala, da je bil pred prenehanjem veljavnosti gradbenega dovoljenja izveden električni priključek, kot to sama zatrjuje, za katerega prvostopenjski organ sicer ugotavlja, da ni predmet tega gradbenega dovoljenja. Prvostopenjski organ je na podlagi vpogleda v Geografski informacijski sistem (GIS) Občine Vrhnika, vpogleda v „Google zemlja – ulični pogled“ ter v postopku pridobljenih fotografij ugotovil še, da je najmanj do leta 2014 na tem zemljišču stal starejši objekt. Tudi iz listin, pridobljenih v upravnem postopku, izhaja da investitor z gradnjo ni pričel v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, zato je to gradbeno dovoljenje prenehalo veljati.

3. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil, obrazložitvi prvostopenjskega organa pa dodaja, da prijava gradbišča z dne 18. 2. 2011 po določbah 82. člena ZGO-1 ne pomeni začetka izvajanja gradbenih del, ki jih tožnica sicer ni izkazala v času veljavnosti gradbenega dovoljenja, temveč kasneje. Navaja še, da gradbeno dovoljenje izrecno določa, da je zemljišče komunalno opremljeno in da so vsi priključki že obstoječi, zato upravičenosti do izdaje zahtevane odločbe na temelju zatrjevane izgradnje novega električnega priključka na tem zemljišču ni mogoče slediti.

4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi zavrača ugotovitev, da v postopku ni izkazala začetka gradnje v skladu z gradbenim dovoljenjem. Meni, da za formalno ugotovitev obstoja veljavnosti gradbenega dovoljenja zadostuje že prijava gradbišča v času njegove veljavnosti, kar je v konkretnem primeru nesporno ugotovljeno. Za izvedbo rušitvenih in gradbenih del je bilo potrebno na zemljišču najprej izvesti električni priključek in postaviti omarico, saj zemljišče ni bilo komunalno opremljeno z vsemi priključki, kot to napačno izhaja iz gradbenega dovoljenja. Da so bila ta dela dejansko izvedena že pred prijavo gradbišča pristojnemu inšpektoratu, izhaja iz številnih listin v spisu (Pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice št. 719/2009 z dne 18. 8. 2009, Dovoljenja za zaporo ceste Občine Vrhnika z dne 29. 10. 2009 in z dne 17. 11. 2009, naročilnic za zakoličbo elektrovodov z dne 9. 11. 2009, Pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice z dne 25. 11. 2010, obračuna del za izvedbo priključka ter fotografij, na katerih je razvidna električna omarica). Navedene listine, do katerih se organa nista opredelila, izkazujejo, da je izpodbijana odločitev napačna ter v nasprotju s podatki, ki izhajajo iz listin in potrjujejo, da so se gradbena dela na zemljišču pričela izvajati v času veljavnosti gradbenega dovoljenja, to je konec leta 2009. Tožnica meni, da izvedba električnega priključka in postavitev omarice predstavljata pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je ta dela treba upoštevati pri presoji njegove veljavnosti, s čimer je v celoti izkazana podlaga za vloženi zahtevek za izdajo odločbe o spremembi investitorja na predmetnem gradbenem dovoljenju.

5. Toženka je sodišču predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je tožnica vložila zahtevek za izdajo odločbe o spremembi investitorja na gradbenem dovoljenju št. 351-259/2008 (307), ki je bilo dne 16. 2. 2009 izdano družbi C. d.o.o., pravnomočno pa je postalo dne 27. 2. 2009. Tožnica spremembo investitorja uveljavlja kot zemljiškoknjižna lastnica zemljišča parc. št. 289/4 k.o. ... Iz predmetnega gradbenega dovoljenja med drugim izhaja, da je investitorici dovoljeno rušenje obstoječega objekta in gradnja novega objekta, pri čemer je dolžna z gradnjo pričeti v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, predmetno zemljišče pa je komunalno opremljeno z vsemi priključki.

8. Po prvem odstavku 73. člena ZGO-1 se gradbeno dovoljenje lahko spremeni v času njegove veljavnosti. Spremeni se lahko tudi glede investitorja, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje (četrti odstavek 73. člena ZGO-1), če ta pred začetkom gradnje ali med gradnjo prenese pravico graditi na drugo osebo. Sprememba investitorja na gradbenem dovoljenju ne vpliva na čas veljavnosti dovoljenja (peti odstavek 73. člena ZGO-1). Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne prične z gradnjo v prej navedenem roku, ki je predpisan v 71. členu ZGO-1. 9. Ker je od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja preteklo že več kot dve leti, je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno, ali je investitor v obdobju njegove veljavnosti pričel z gradbenimi deli in s tem preprečil prenehanje njegove veljavnosti.

10. Tožnica veljavnost gradbenega dovoljenja opira na gradbena dela, vezana na izgradnjo električnega priključka, saj meni, da ta dela predstavljajo pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, zato jih je treba upoštevati tudi pri presoji njegove veljavnosti. Toženka teh del pri presoji obravnavanega zahtevka ni upoštevala, ker izgradnja električnega priključka ni predmet gradbenega dovoljenja, tožničin zahtevek pa je zavrnila, ker ni bilo izkazano, da bi se rušitvena ali kakšna druga dela po predmetnem gradbenem dovoljenju začela do izteka njegove veljavnosti, to je 27. 2. 2011. 11. Toženka ima prav, da je za presojo upravičenosti izdaje zahtevane odločbe treba ugotoviti, ali je investitor v času veljavnosti gradbenega dovoljenja začel z izvajanjem gradbenih del na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja. Vendar pa je toženkino stališče, da za taka dela ni mogoče šteti gradbenih del za izvedbo električnega priključka, po presoji sodišča zmotno. Po 7. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 namreč gradnja pomeni izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta, objekt pa je po 1. točki iste določbe s tlemi povezana stavba (…), skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Gradbena dela za izvedbo električnega priključka so torej brez dvoma namenjena vzpostavitvi (gradnji) objekta, kot je opredeljen v navedeni zakonski določbi.

12. Kot pravilno opozarja tožnica, to nenazadnje izhaja tudi iz 7. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, po kateri je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta (ki v konkretnem primeru po 2. odstavku istega člena zajema tudi oskrbo z električno energijo) pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Pri tem pojma zagotovljene oskrbe ni mogoče razlagati v smislu že zgrajenih priključkov, kot to očitno stori toženka, temveč kot možnost oz. soglasje za njihovo izgradnjo, kar povsem nedvoumno izhaja iz drugega in tretjega odstavka 66. člena ZGO-1. Vendar pa bi ta zakonska obveza brez dejanske izgradnje priključkov ostala povsem brez smisla, tako da tudi v tem pogledu gradnje ni mogoče šteti, da gradnja priključkov ni namenjena vzpostavitvi (gradnji) objekta, kot je predviden z gradbenim dovoljenjem.

13. Na to ne more vplivati okoliščina, da gradbena dela za izdelavo priključka niso (izrecno) predmet gradbenega dovoljenja. Po prvem odstavku 68. člena ZGO-1 mora namreč izrek gradbenega dovoljenja vsebovati le navedbo načina zagotovitve minimalne komunalne oskrbe, ne pa tudi posameznih gradbenih del, ne v zvezi z zagotovitvijo minimalne komunalne oskrbe, niti sicer. Razlaga, da začetek gradnje lahko pomenijo le dela, navedena v gradbenem dovoljenju, bi zato pripeljala do očitno absurdnih rezultatov, ko med taka dela ne bi štel niti npr. izkop za temelje ali v primeru rušitve objekta odstranitev posameznih sten ali strehe.

14. Tožnica je že v postopku odločanja pred organom prve stopnje in nato v pritožbi navedla, da ob izdaji gradbenega dovoljenja zemljišče ni bilo opremljeno z električnim priključkom in da so bila dela v zvezi z izvedbo tega priključka ter postavitvijo omarice dejansko izvedena v času veljavnosti gradbenega dovoljenja. Pri tem se je sklicevala na fotografije, ki jih je v upravni spis vložil stečajni upravitelj investitorja, B.B., in izkazujejo postavitev električne omarice, ter na priloženo Pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice št. 719/2009 z dne 18. 8. 2009, ki ureja pravna razmerja glede postavitve električnega priključka in njegovega vzdrževanja. Takratni direktor družbe investitorice, A.A., je na zaslišanju dne 10. 3. 2017 potrdil, da so izvedli gradbena dela glede izvedbe električnega priključka na podlagi navedene pogodbe, slednja pa je bila postavljena kot pogoj v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

15. Toženka se zaradi napačnega materialnopravnega stališča do navedenih okoliščin oziroma dokazov sploh ni opredelila, temveč se je omejila na ugotovitev, da dela za gradnjo električnega priključka niso zajeta v gradbenem dovoljenju, kar smiselno pomeni, da navedene okoliščine niso pravno pomembne za odločitev v zadevi. Vendar pa bi utegnila biti ta dela po povedanem odločilna za ugotovitev veljavnosti gradbenega dovoljenja in s tem tudi za končno odločitev v zadevi. Toženka bi zato morala ugotoviti naravo teh del (ali so bila dejansko namenjena objektu, kakršen je predmet gradbenega dovoljenja), ali so bila dejansko opravljena in kdaj. V tem okviru bi se morala opredeliti tudi do prej povzetih tožničinih navedb. Ker vsega tega ni storila, je dejansko stanje zadeve ostalo neugotovljeno v obsegu, ki onemogoča zakonito odločitev. Zato je sodišče v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, v skladu s tretjim odstavkom istega člena pa je zadevo vrnilo organu, ki je to odločbo izdal, v ponoven postopek.

16. V tem postopku bo morala toženka ob upoštevanju vseh podatkov v upravnem spisu in po potrebi tudi z izvedbo nadaljnjih dokazov zanesljivo ugotoviti, ali je bil za potrebe stavbe, predvidene z gradbenim dovoljenjem, na predmetnem zemljišču zgrajen električni priključek, in če da, kdaj je bil zgrajen. Če se bo toženka pri tem oprla na enega od različnih podatkov v spisu, bo morala tudi določno navesti, na katerega in zakaj. Šele tako ugotovljeno dejansko stanje bo lahko služilo kot podlaga za odločitev, ali je bilo gradbeno dovoljenje v času podaje zahtevka za spremembo investitorja še veljavno in s tem, ali ima tožnica pravico do spremembe investitorja na tem gradbenem dovoljenju.

17. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče v skladu z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu odmerilo v pavšalnem znesku 15,00 EUR glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik. Zakonske obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).