Jedro

Verbalni konflikti med strankama sami po sebi še ne pomenijo obdarovankine velike nehvaležnosti. Tudi sodnih sporov, ki so tekli ali še tečejo med strankama, ni mogoče okvalificirati kot hujše nehvaležnosti. Navedeno velja tudi za kazenske postopke, ki jih je toženka sprožila proti tožnici. Okoliščina, da je tožnica podarila toženki solastni del na nepremičnini, tožnici namreč ne daje pravice, da proti toženki izvršuje kazniva dejanja in pri tem računa na to, da bo toženka zaradi grožnje o preklicu darila opustila ovadbe proti njej. Vsakemu že po ustavi dana pravica do sodnega varstva. Sprožitev sodnega postopka zato ne more biti sankcionirana, razen če gre za zlorabo tega instituta.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožničin zahtevek za razvezo darilne pogodbe, ki sta jo 20. 3. 1996 sklenili tožnica kot darovalka in toženka (tožničina hči) kot obdarjenka ter na podlagi katere je toženka postala pri nepremičnini ... lastnica do 1/3 te nepremičnine. Zavrnilo je tudi tožničin zahtevek za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine in za povrnitev pravdnih stroškov. Odločilo je, da mora tožnica toženki povrniti odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je vložila tožnica revizijo zaradi kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Trdi, da so bile pri odločanju storjene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 339. člena ZPP, saj prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri ocenilo vsakega dokaza ter vseh dokazov skupaj in ni podalo razlogov o odločilnih dejstvih. Drugostopenjsko sodišče pa je štelo, da je dokazna ocena prvostopenjskega sodišča pravilna in obrazložena in je njegovo sodbo potrdilo. Zanemarilo je presojo vpliva posameznih postopkov med strankama na ta postopek in se o tem ni opredelilo. Podrobnejši pregled postopkov, zlasti kazenskih, in presoja razlogov za njihovo vložitev bi nedvomno pripeljala do drugačne odločitve v tej zadevi. Prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, ali je za posamezne pravde, ovadbe, izvršbe, podan ne zgolj pravni ampak tudi moralni temelj ter ali ne bi bilo primerneje, da bi toženka zadeve poskušala reševati sporazumno, kot je poskušala tožnica. Toženka je zoper tožnico začela kar sedem civilnih postopkov in vložila štiri kazenske ovadbe, tožnica pa je proti toženki vložila tožbo za vrnitev poslovnega prostora in tožbo za plačilo najemnine. Kazenski postopki, ki jih je toženka sprožala zoper tožnico, pomenijo hudo žalitev za tožnico. Bistvenega pomena je, da se nobeden ni končal z obsodbo tožnice ali njenega moža. Očitno je, da so bili začeti neutemeljeno in z namenom tožnici škoditi. Vsi ti več let trajajoči postopki so tožnico čustveno močno izčrpali in prizadeli ter povzročili, da se je zaradi nemožnosti skupnega prebivanja morala iz lastne nepremičnine izseliti. Zaradi opustitve presoje vpliva postopkov je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, posledično pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Revizija nadalje zatrjuje, da se je sodišče preveč oprlo na dogodek z dne 20. 11. 1997. Poudarja, da med strankama ni šlo le za drobne toženkine žalitve, ki bi bile zgolj vrnjene ali izzvane z ravnanjem tožnice, temveč za dalj časa trajajoče nagajanje toženke z namenom škodovati tožnici ter doseči obsodilno sodbo. Tožnica je toženki nudila stanovanje v kleti, ko se je odselila od partnerja. V kleti sta uredili lokal, ki je bil v izključni lasti tožnice in je bila v njem trgovina, toženka pa je kasneje uredila lokal bistro. V preostalem delu kleti je poskušala urediti gobarno, kar ji je tožnica preprečila. Ker je garažo že več let pred sklenitvijo darilne pogodbe tožnica preuredila v trgovino, je po 4. členu pogodbe izključna lastnica lokala in pritličnega dela stanovanjske hiše. Tožnica je računala na to, da bodo odnosi ostali nespremenjeni tudi v bodoče. Opisuje dogovor, po katerem naj bi toženka odplačevala tožničin kredit za preureditev poslovnega prostora v lokal namesto najemnine. Ker so bili prihodki vse manjši, je toženka prenehala z odplačevanjem kredita in njuni odnosi so se začeli krhati. Toženka in njen mož sta tožnici in njenemu možu nagajala, samovoljno vstopala v njune prostore, kurilnico pa je začela tožnica preurejati po svoje. Tožnica v reviziji povzema še izpovedbi njenega moža in brata. Prepričana je, da vsa ravnanja toženke izkazujejo veliko nehvaležnost do nje. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremeni in ugodi zahtevku, podrejeno pa ju razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo in odločitev.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja: - da je tožnica toženki podarila solastni del 1/3 na stanovanjski hiši na ... in da sta se pravdni stranki dogovorili tudi o načinu uporabe te nepremičnine, - da je med pravdnima strankama prišlo do verbalnega konflikta 20. 11. 1997, ko je tožničin mož začel razbijati ploščice s stene v kurilnici, ki je bila v souporabi pravdnih strank in da je ploščice le dan pred tem položil toženkin mož, ob tem je bilo izrečenih veliko ostrih besed, tožnica pa je toženko klofnila, - da so se odnosi med pravdnima strankama nato še bolj zaostrovali in da sta pravdni stranki začeli vlagati medsebojne tožbe, - da je toženka vložila zoper tožnico in njenega moža tudi kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja samovoljnosti, ker naj bi tožnica zazidala vhodna vrata lokala v garaži in kazensko ovadbo zoper tožnico zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe oziroma grdega ravnanja, ker jo je 20. 11. 1997 tožnica klofnila ter da je sodišče te obtožbe zavrglo zaradi zastaranja, - da spori s strani toženke niso prerasli verbalne ravni, da do njih ni prišlo po izključni krivdi toženke in da tožnica ni dokazala, kakšno škodo naj bi toženka povzročila na njenem premoženju, - da tožnica tudi ni dokazala samovoljnega ravnanja toženke, ki je v začetku leta 1997 v hišo vselila babico, saj je ta imela služnostno pravico brezplačnega dosmrtnega stanovanja v njej.

7. Na gornje dejanske zaključke je revizijsko sodišče vezano zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Revizijskih trditev, ki izpodbijajo te ugotovitve, zato ni upoštevalo (npr. da je tožnica izključna lastnica lokala v garaži in pritličnega dela stanovanjske hiše).

8. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistvene kršitve določbe pravdnega postopka. Sodišči sta navedli razloge o vseh odločilnih dejstvih. Opredelili sta se tudi do pomena številnih sodnih postopkov med strankama za odločitev v tej zadevi. Revizija neutemeljeno uveljavlja kršitev 8. člena ZPP, saj sta sodišči pri izdelavi dokazne ocene upoštevali vse napotke iz te določbe.

9. Sodišči sta pravilno zaključili, da toženka zoper tožnico ni zagrešila velike nehvaležnosti. Pri tem sta se pravilno oprli na pravno pravilo par. 948 Občnega državljanskega zakonika v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika ter na določbe Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) o dedni nevrednosti (126. člen ZD) in razdedinjenju (prvi odstavek 42. člena ZD), ki jih sodna praksa uporablja pri napolnitvi pravnega standarda velike nehvaležnosti. Upoštevaje te določbe sta sodišči pravilno presodili, da verbalni konflikti med strankama sami po sebi še ne pomenijo obdarovankine velike nehvaležnosti. Tudi sodnih sporov, ki so tekli ali še tečejo med strankama, ni mogoče okvalificirati kot hujše nehvaležnosti (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 251/95 z dne 12. 12. 1996). Navedeno velja tudi za kazenske postopke, ki jih je toženka sprožila proti tožnici. Okoliščina, da je tožnica podarila toženki solastni del na nepremičnini, tožnici namreč ne daje pravice, da toženko fizično napade in pri tem računa na to, da bo toženka zaradi grožnje o preklicu darila opustila ovadbe proti njej. Že pritožbeno sodišče je pravilno odgovorilo, da je vsakemu že po ustavi dana pravica do sodnega varstva. Sprožitev sodnega postopka zato ne more biti sankcionirana, razen če gre za zlorabo tega instituta. Trditve, da je toženka kazenske ovadbe podala očitno neutemeljeno in z namenom tožnici škoditi, pa je tožnica prvič postavila šele v reviziji in zato niso upoštevne. Tudi okoliščina, da do kazenskih obsodb ni prišlo zaradi zastaranja, še ne pomeni, da je toženka te ovadbe podala očitno neutemeljeno. Ob upoštevanju, da stranki nista bili sposobni medsebojne komunikacije in da je tudi tožnica proti toženki vložila več tožb, revizija nesmiselno trdi, da bi morala toženka spore reševati le sporazumno. Glede na navedeno se revizijsko sodišče pridružuje presoji nižjih sodišč, da toženka zoper tožnico ni zagrešila velike nehvaležnosti.

10. V zvezi z zahtevkom za razvezo darilne pogodbe revizijsko sodišče še opozarja, da je ta napačen. Preklic darila zaradi velike nehvaležnosti obdarovanca nima za posledico zahtevka za razvezo pogodbe, pač pa le zahtevek za vrnitev darovane stvari. Pravilen, vendar neutemeljen, je zato le drugi del zahtevka za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine.

11. Ker revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški zavrnilo.