Jedro

Vzpostavitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču v korist oseb, ki po ZDen niso upravičenci, imajo pa na zemljišču pravico uporabe, v ZDen ni urejena; v takšnem primeru ne gre za upravno stvar, v kateri bi bil pristojen odločati upravni organ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine, s katerim je bila zavržena tožnikova zahteva na denacionalizacijo stavbnega zemljišča par. št. 1792/2 (stavbišče 89 m 2, njiva 275 m 2). Tožena stranka je ugotovila, da bi prvostopenjski upravni organ sicer moral odločiti na podlagi 3. in 4. odstavka 66. člena, ne pa na osnovi 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ št. 47/86, ZUP v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I), vendar ta kršitev ni vplivala na odločitev v zadevi. Zemljišče je bilo nacionalizirano tožnikovi materi, ki je z darilno pogodbo z dne 15.9.1968 tožniku podarila pravico uporabe na zemljišču. Za denacionalizacijo stavbnega zemljišča morata biti dana dva pogoja: nepremičnino je dovoljeno vrniti le upravičencu, to je prejšnjemu lastniku, ki mora imeti na zemljišču pravico uporabe. Kdo je upravičenec, je določeno v 1. odstavku 9. člena v zvezi s 3., 4. in 5. členom zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93, ZDen). Vzpostavitev lastninske pravice bi na podlagi 31. člena ZDen bila mogoča le v korist prejšnje lastnice. Tožnik ni upravičenec za vrnitev zemljišča. V tožbi je tožnik predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajal je, da sta oba upravna organa kršila določbe ZDen in ZUP. Ni točno, da je upravičenka po ZDEN le njegova mati, temveč je upravičenec tudi tožnik.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka predlagala, da sodišče tožbo zavrne. Poslala je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 31. člena ZDen se na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist. V 1. odstavku 15. člena navedenega zakona je določeno, da so v primeru, če so upravičenci do denacionalizacije iz 3., 4. in 5. člena tega zakona mrtvi ali so razglašeni za mrtve, upravičenci za uveljavljanje pravic iz zakona njihovi pravni nasledniki. Tožnik v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo in tudi v tožbi dejansko opira zahtevek na 15. in 67. člen ZDen in ju razlaga tako, da ga je šteti za upravičenca.

V 31. členu ZDEN je naveden pojem "upravičenec", ki ga je treba razlagati iz vsebine določb 3., 4. in 5. člena zakona. Upravičenci so fizične osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih, ki jih zakon izčrpno našteva (3. člen), fizične osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno podržavljeno po 4. členu in fizične osebe, katerih stvari ali premoženje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, v katerem je prišlo do napak v volji, ki jih našteva zakon (5. člen). Kot potomec pokojne F.S., ki ji je bilo premoženje nacionalizirano, tožnik nima položaja upravičenca po 31. členu ZDen. Po 15. členu tega zakona imajo dediči upravičenca do denacionalizacije le pravico uveljavljati pravice, zakon jim torej daje le položaj stranke v postopku, ne pa tudi položaja upravičenca po 31.členu zakona, ki lahko pridobi lastninsko pravico na denacionaliziranem stavbnem zemljišču. Vzpostavitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču v koris oseb, ki po ZDen niso upravičenci, imajo pa na stavbnem zemljišču pravico uporabe, v zakonu torej ni urejena. V takšnih primerih ne gre za upravno stvar, v kateri bi bil stvarno pristojen odločati upravni organ. Tožena stranka je zato v utemeljitvi izpodbijane določbe pravilno navedla, da bi v tem primeru moral prvostopenjski upravni organ odločbo opreti na 66. ne pa na 125. člen ZUP.

Sodišče je ugotovilo, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, v izpodbijani odločbi pa tudi pravila postopka. Zato je na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona) tožbo zavrnilo.