Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi prvega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko zahtevo za varstvo zakonitosti izključno vloži državno tožilstvo. Stranke pravdnega postopka (tožeča in tožena stranka) nimata zakonskega pooblastila za vložitev navedenega izrednega pravnega sredstva.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče kot nedovoljeno zavrglo zahtevo tožeče stranke za varstvo zakonitosti.
2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija tožeča stranka z zatrjevanjem, da je zraven Vrhovnega državnega tožilstva RS pristojna tudi tožeča stranka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Nasprotno naziranje prvostopnega sodišča je zmotno. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določbi prvega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko zahtevo za varstvo zakonitosti izključno vloži državno tožilstvo. Stranke pravdnega postopka (tožeča in tožena stranka) nimata zakonskega pooblastila za vložitev navedenega izrednega pravnega sredstva in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno, v skladu z določbo drugega odstavka 391. člena v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZPP, zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je dne 13. 3. 2017 vložila tožeča stranka zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru III Cp 122/2017 z dne 16. 2. 2017, zavrglo kot nedovoljeno. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.
5. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP.
6. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.