Jedro

Pritožba pravilno navaja, da je v sodni praksi in pravni teoriji prevladujoče stališče, da vpis prepovedi razpolaganja s stvarjo za lastnika pomeni določeno prikrajšanje, ki mu povzroči škodo, za katero ni mogoče avtomatsko sklepati, da je zgolj neznatna. Pravica razpolaganja je namreč eden od elementov lastninske pravice, ki pa je ustavna kategorija. Seveda to ne izključuje možnosti, da bi ob obstoju določenih specifičnih okoliščin tudi tak poseg predstavljal zgolj neznatno škodo, a mora takšne okoliščine utemeljiti upnik. Iz tega razloga je sprejeta odločitev, da bo izdana začasna odredba, ki dolžniku prepoveduje odtujitev in obremenitev vozila, za dolžnika pomenila zgolj neznatno škodo, materialno pravno zmotna.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanih II. in III. točki razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) vzelo na znanje umik predloga za zavarovanje na motorno vozilo X., (II.) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju, (III.) naložilo dolžniku, da upniku povrne stroške odgovora na ugovor 183,60 EUR, če zamudi, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, (IV.) v presežku je upnikov stroškovni predlog za odgovor na ugovor zavrnilo, kot tudi (V.) njegov predlog za odmero stroškov vloge z dne 22. 7. 2025.

2.V pravočasni pritožbi, ki jo vlaga zoper II. in III. točko izpodbijanega sklepa dolžnik uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) in predlaga, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

Pritožba opozori, da je bilo v obravnavani zadevi zavarovanje z začasno odredbo dovoljeno na podlagi ugotovitev, da je verjetnost terjatve upnik dokazal z zadostno mero in da je predlog za zavarovanje utemeljen, ker prepoved odtujitve in obremenitve dolžnikovega motornega vozila predstavlja neznatno škodo. To sodišče prve stopnje utemelji s tem, da bo dolžnik lahko vozilo še vedno uporabljal, da zavarovanje na njegovo dejavnost ne vpliva in mu ne povzroča nikakršne škode oz. je ta lahko kvečjemu neznatna. Ob tem doda, da dolžnik tako in tako ni navedel, da želi vozilo prodati. Dolžnik nasprotuje zaključku, da bi šlo v primeru zavarovanja z začasno odredbo, s katero se prepove razpolagati s premično stvarjo le za neznatno škodo, saj pravica razpolaganja bistveni element lastninske pravice. Da bi šlo kljub temu le za neznatno škodo, mora predlagatelj posebej utemeljiti s konkretnimi okoliščinami zadeve, tega pa upnik v tem postopku ni storil, prav tako tudi ne sodišče v izpodbijanem sklepu. Ob tem navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo kriterija nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Dolžnik opozarja tudi na nesorazmernost upnikove zahteve za zavarovanje. Upnik ni pojasnil, zakaj zahteva tako obsežno zavarovanje, saj vrednost vozila, na katerem upnik zahteva zavarovanje, znatno presega višino vtoževane terjatve in sicer vsaj za dvakrat. Do takih ugovornih navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Ugovoru je dolžnik priložil tudi oglase za prodajo istovrstnih vozil enake starosti, iz katerih izhaja, da se vrednost giblje med 9.900,00 EUR in 11.000,00 EUR, dolžnikova terjatev pa znaša 3.895,35 EUR s pripadki.

3.Upnik pritožbi v odgovoru nanjo nasprotuje.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožba pravilno navaja, da je v sodni praksi2 in pravni teoriji3 prevladujoče stališče, da vpis prepovedi razpolaganja s stvarjo za lastnika pomeni določeno prikrajšanje, ki mu povzroči škodo, za katero ni mogoče avtomatsko sklepati, da je zgolj neznatna. Pravica razpolaganja je namreč eden od elementov lastninske pravice, ki pa je ustavna kategorija. Seveda to ne izključuje možnosti, da bi ob obstoju določenih specifičnih okoliščin tudi tak poseg predstavljal zgolj neznatno škodo, a mora takšne okoliščine utemeljiti upnik.4 Iz tega razloga je sprejeta odločitev, da bo izdana začasna odredba, ki dolžniku prepoveduje odtujitev in obremenitev vozila, za dolžnika pomenila zgolj neznatno škodo, materialno pravno zmotna.

6.To pa v obravnavani zadevi še ne pomeni, da je zato predlog za zavarovanje neutemeljen. Če bi bilo tako, bi pritožbeno sodišče lahko ob ugoditvi pritožbi sklep spremenilo in predlog za zavarovanje zavrnilo.

7.V predlogu za zavarovanje je namreč upnik navajal tudi okoliščine, ki naj bi kazale na nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja oz. skrivanja premoženja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (upnik navaja, da dolžnik premoženje odsvaja in kot dokaz prilaga izpiske s portala AVTONET). Na te navedbe je v ugovoru dolžnik odgovoril in navajal, da ničesar ne odsvaja, da gre za stare izpiske s portala itd. Po drugi strani je upnik v predlogu tudi zatrjeval okoliščine, ki naj bi kazale, da bo dolžniku zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve nastala zgolj neznatna škoda (meni, da zato, ker dolžnik tako in tako prodaja prevozna sredstva in očitno ne potrebuje več za opravljanje dejavnosti oz. te ne namerava več opravljati), dolžnik pa je v ugovoru pojasnjeval, zakaj bi bila škoda, ki bi mu jo povzročila začasna odredba, večja od neznatne. Do vse teh trditev se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZIZ, kar je terjalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Sodišče prve stopnje se bo, ko bo ponovno odločalo o ugovoru, moralo opredeliti do v prejšnjem odstavku navedenih trditev obeh strank o pogoju iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Kot je bilo pojasnjeno, dejstvo, da je lastniku prepovedano razpolaganje s stvarjo, ne pomeni zgolj neznatne škode. Ker pa je upnik navajal okoliščine, za katere meni, da ne glede na to ugotovitev pomenijo, da bo škoda, ki jo bo zaradi začasne odredbe trpel dolžnik, zgolj neznatna, hkrati pa je na te trditve dolžnik odgovoril, se bo v primeru, če ugotovi, da ni podana nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do teh trditev in na ta način ugotoviti obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami. 2 VSL Sklep I Cp 1254/2021, VSL Sklep I Cp 225/2022, VSM Sklep I Cp 74/2023 in druge. 3 N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV založba, 2015, str. 73-75. 4 VSL Sklep I Cpg 234/2024.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/1, 270/2, 270/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.