Jedro

Po PUP je na območju predvidene gradnje izrecno dopustna lokacija ne le spremljajočih, ampak tudi poslovnih objektov do višine K + P + 1 + M. Razlaga upravnega organa, da je na predmetnem območju zaradi oznake območja S treba za dopustno šteti le tisto poslovno dejavnost, ki je spremljajoča stanovanjski, pa nima podlage v predpisih.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-246/2008-16-MP z dne 11. 3. 2011 se odpravi v 1. in 3. točki izreka in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor je z izpodbijano 1. točko odpravilo odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Bežigrad št. 351-1158/2007-62 z dne 15. 6. 2010 v delu, v katerem se tožniku izdaja gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno skladiščnega objekta na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., in sicer v točkah 1 do 4. Z izpodbijano 3. točko pa je zavrnila zahtevek tožnice za gradnjo poslovno skladiščnega objekta na zemljišču parc. št. ... k.o. … Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila odločba prvostopenjskega organa izdana v ponovnem postopku, in sicer gre za obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem št. 351-1158/2007-311009 z dne 19. 9. 2007, s katerim je bila tožniku dovoljena gradnja poslovno skladiščnega objekta na zemljišču parc. št. ... k.o. ... Pridružuje se stališču prvostopenjskega organa, da predlagateljica obnove (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) ni stranka z nasprotnim interesom v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato ni potrebno njeno soglasje k spremembi zahtevka tekom obnovljenega postopka po drugem odstavku 270. člena ZUP. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitor ne uveljavlja svojega zahtevka nasproti drugi stranki. Pri tem se sklicuje na sodbe Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS. Ker prvostopenjski organ okoliščin ter dejanskega stanja v zvezi z ugotavljanjem namembnosti objekta v postopku izdaje svoje odločbe ni ugotavljal in tako še vedno ostaja ugotovitev o teh okoliščinah in dejanskem stanju nerazčiščena, je v tem delu ugotovitev o dejanskem stanju dopolnil drugostopenjski upravni organ. Ugotavlja, da ni sporno, da se zemljišče predlagane gradnje nahaja znotraj območja BS7/2-1, pri čemer je z oznako S opredeljeno območje, namenjeno površinam za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Zemljišče predlagane gradnje leži znotraj območja BS7/2-1 in obenem tudi v območju 15 metrskega pasu ob meji območja z oznako BR 7/1. Glede na določbo 55. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B7 Podgorica – Šentjakob (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89, Ur. l. RS, št. 27/92, 27/95 in 63/99, v nadaljevanju PUP-B7) je v območju urejanja BS7/2-1 v pasu 15 metrov ob meji z območjem BR7/1, ki je ločitveni koridor proti industriji, možna lokacija spremljajočih in poslovnih objektov do višine K + P + 1 + M. Kateri so tisti spremljajoči in poslovni objekti, ki jih je v območju urejanja v konkretnem primeru dopustno graditi, skupna merila in pogoji Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 – Bežigrad – Zahod (Ur. l. SRS, št. 26/87, 15/89, Ur. l. RS, št. 27/92, 63/99, 18/02, 118/03 in 123/04, v nadaljevanju PUP-B1) ter določbe PUP-B7 ne določajo posebej. Po presoji drugostopenjskega upravnega organa je kot izhodišče in predpostavka za takšno ugotovitev potrebno uporabiti osnovno namembnost območja. Ta je zaradi oznake območja S – stanovanjska s spremljajočimi dejavnostmi. Kot spremljajočo dejavnost ter v posledici poslovno dejavnost pa je v območju za stanovanja mogoče šteti le tisto dejavnost, ki spremlja oziroma služi osnovni namembnosti območja. Ker je osnovna namembnost v danem primeru stanovanjska, je torej kot spremljajoča dejavnost možna le tista, ki služi potrebam stanovalcem v območju, kot je npr. trgovina, gostinski lokal in podobno. Iz PGD izhaja, da gre v zadevi za poslovni objekt s spremljajočo dejavnostjo. Poslovni objekt predstavlja pisarniški del objekta z vsemi potrebnimi servisi, delavnico namenjeno vzdrževanju lastnih delovnih strojev, skladiščni del objekta pa predstavlja shranjevanje materiala za lastne potrebe – za potrebe izvajanja dejavnosti in ne npr. neko skladišče za nadaljnjo distribucijo. Ker predmetni objekt v zadevi nesporno ni objekt, katerega predlagana dejavnost bi služila stanovalcem navedenega območja v smislu prehodnih navedb, pač pa bo služila dejavnosti, ki jo opravlja tožnik, katerega osnovna dejavnost je izvajanje telekomunikacij in gradbeništva, 55. člen PUP-B1 ne more biti podlaga za dopustno gradnjo poslovno skladiščnega objekta. Da v območju urejanja BS7/2 tovrstna dejavnost ni predvidena, izhaja nenazadnje tudi iz ugotovitve, da gre pri objektu v zadevi med drugim tudi za skladiščni objekt. Za tovrstne objekte pa je predvideno območje z oznako BP7/1. Odločbo prvostopenjskega organa je bilo treba zato v delu, v katerem se izdaja gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno skladiščnega objekta odpraviti, iz istih razlogov pa zahtevek tožnika za gradnjo tega objekta zavrniti.

Tožnik vlaga tožbo zoper odločbo drugostopenjskega upravnega organa, iz njene vsebine pa izhaja, da jo vlaga zoper njeno 1. in 3. točko. Meni, da je toženka z razlago, da je na predmetnem območju dovoljena samo tista dejavnost, ki služi potrebam stanovalcev v območju, kot je trgovina, gostinski lokal in podobno, prekoračila svoja pooblastila, saj je razlagala občinski predpis v nasprotju s samim namenom PUP-B7 in tudi v nasprotju s stališčem, ki ga je zavzel pristojni organ Mestne občine Ljubljana in tudi strokovnjak s področja urejanja okolja in urbanizma prof. A.A. Za predmetni 15 metrski pas niso določene dejavnosti, ki naj bi jih bilo v tem pasu dovoljeno opravljati, temveč je v navedeni določbi PUP-B1 določeno, da je v tem pasu možna lokacija spremljajočih in poslovnih objektov. To pomeni, da je dovoljeno graditi tako spremljajoče objekte stanovanjski gradnji kot poslovne objekte do dovoljene višine. Ker so spremljajoče dejavnosti dovoljene v celotnem območju z oznako S, saj so v tem območju vrtec, trgovina, pekarna in več gostinskih objektov, PUP ne bi posebej vseboval posebnih določb za 15 metrski pas proti Belinki. Ker pa PUP-B7 izrecno določa, da je dovoljena lokacija spremljajočih in poslovnih objektov, te določbe ni mogoče razlagati drugače, kot da določa izjemo od splošne dovoljenosti gradnje spremljajočih objektov v samem območju z oznako S. Pri presoji glede oblikovanja predvidenega objekta je torej nujno potrebno izhajati iz vrste dovoljenega posega in namena postopnega prehoda pri oblikovanju v velike proizvodne hale. Zemljišča, ki mejijo na zeleni pas ob investitorjevi parceli proti Belinki, so po prostorskih aktih predvidena za širitev Belinke. Sklicuje se na strokovno mnenje prof. A.A., ki ugotavlja, da je med Belinko in območjem urejanja BS7/2-1 dobrodošla tožnikova namera, da postavi na skrajni zahodni rob naselja dolg vzdolžni objekt, ki bo predstavljal vizualno in zvočno bariero med stanovanjskim naseljem in industrijo. Poudarja še, da je vložil zahtevo za izdajo poslovno skladiščnega objekta za eno etažo nižjega, kot je dovoljen po prostorskem izvedbenem aktu. Njegovo dejavnost je pretežno telekomunikacijska in gradbena, kar pomeni, da dela izvaja na naročnikovih objektih. Dejavnost ne bo motilna za okolje v nasprotni smeri od Belinke, ki je pretežno stanovanjska. Predlaga, da naslovno sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži, da mu povrne stroške tega sodnega postopka.

Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Prizadeta stranka B.B. v odgovoru na tožbo vztraja, da predvidena gradnja ni skladna s PUP, tako po namembnosti, kot tudi po velikosti in oblikovnosti. Meni, da predvideni objekt sodi v industrijsko cono in ne v stanovanjsko. Še posebej je problematičen za bližnji vrtec. Meni, da ločitveni koridor proti Belinki ni pas v BS 7/2-1, pač pa območje BR 7/1. Vztraja, da bi bilo za spremembo zahtevka v postopku obnove potrebno njeno soglasje. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da gre v zadevi za obnovljen postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Tožnik je zahtevo v obnovljenem postopku po drugem odstavku 270. člena ZUP spremenil, zato je predmet odločanja spremenjen tožnikov zahtevek. Glede potrebnosti soglasja prizadete stranke k spremembi zahtevka se sodišče pridružuje stališču in razlogom upravnih organov, ki jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.

V zadevi ni sporno, da se obravnavani poseg nahaja na območju, ki je urejen s PUP-B7 in po skupnih merilih iz PUP-B1. Prav tako ni sporno, da se zemljišče predlagane gradnje nahaja znotraj območja BS 7/2-1 v območju 15 metrskega pasu ob meji z območjem BS 7/2-1 ter obenem tudi v območju 15 metrskega pasu ob meji z območjem z oznako BR 7/1, ki je ločitveni koridor proti industriji.

Sporno pa je, ali je pravilna ugotovitev drugostopenjskega upravnega organa, da na predmetnem območju ni dopustna namembnost objekta, kot je predvidena v PGD, in sicer poslovni objekt s spremljajočo dejavnostjo. Pri tem naj bi poslovni objekt predstavljal pisarniški del objekta z vsemi potrebnimi servisi, delavnico, namenjeno vzdrževanju lastnih delovnih strojev, skladiščni del objekta pa naj bi bil namenjen shranjevanju materiala za lastne potrebe - potrebe izvajanja dejavnosti in ne za skladiščenje za nadaljnjo distribucijo.

Vrste posegov v predmetnem območju urejanja (BS 7/2-1) predvideva a) točka A) odstavka 55. člena PUP-B7. Ta določa, da je v tem območju urejanja gradnja novih stanovanjskih hiš omejena. Možne so le zapolnitve obstoječih vrzeli, pod pogoji, ki so določeni za območje urejanja BS 7/3. Posebej pa ta točka ureja območje, na katerem je predvidena sporna gradnja, to je pas 15m ob meji z območjem BR 7/1, ki je ločitveni koridor proti industriji. Za to območje je določeno, da na njem ni mogoče locirati novih stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov, možna pa je lokacija spremljajočih in poslovnih objektov do višine K + P + 1 + M. Po presoji sodišča je citirana določba jasna in nedvoumna. Iz nje izhaja, da je na območju predvidene gradnje, ki se nahaja na 15m pasu ob meji z območjem BR 7/1, ki je ločitveni koridor proti industriji, izrecno dopustna lokacija ne le spremljajočih ampak tudi poslovnih objektov do višine K + P + 1 + M. Zato po presoji sodišča ugotovitev drugostopenjskega organa, da gradnja poslovnih objektov za dejavnost, ki ne služi osnovni namembnosti območja, ki je stanovanjska, ni dopustna, nima podlage v predpisih.

Tudi če bi bilo res, da bi bilo treba zaradi oznake območja S upoštevati osnovno namembnost, ki je predvidena za to območje, za kar pa ni podlage v citiranih predpisih, saj je vrsta posegov za predmetno območje urejanja v PUP-B7 posebej določena, je po PUP-B1 opredeljena zgolj pretežna namembnost območij urejanja, in ne izključna, kot to razume drugostopenjski upravni organ. Razlaga drugostopenjskega upravnega organa, da je na predmetnem območju zaradi oznake območja S treba za dopustno šteti le tisto poslovno dejavnost, ki je spremljajoča stanovanjski, je zato nepravilna.

Izpodbijana odločitev drugostopenjskega upravnega organa temelji na ugotovitvi, da v zadevi ne gre za stanovanjski spremljajočo poslovno dejavnost. Razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj v obravnavani zadevi ne gre za dovoljeno gradnjo poslovnega objekta za izvajanje poslovne dejavnosti pa ni navedenih. Nanje bi bilo mogoče sklepati le iz ugotovitve, da gre pri objektu med drugim tudi za skladiščni objekt, za skladiščne objekte pa je predvideno območje z oznako BP 7/1. Glede na navedeno izpodbijana odločitev nima razlogov o odločilnem dejstvu, zakaj v obravnavanem primeru ne gre za gradnjo poslovnega objekta, zaradi česar se je ne da preizkusiti. S tem pa je tožniku odvzeta pravica do učinkovitega uveljavljanja pravnega sredstva.

Ker glede na navedeno v postopku izdaje upravnega akta materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, je sodišče po 3. in 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V ponovnem postopku bo moral drugostopenjski upravni organ ponovno odločati o pritožbi prizadete stranke, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na stališče, ki se tiče postopka.

Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica, se mu priznajo stroški v višini, kot jo določa drugi odstavek 3. člena Pravilnika, tj. v višini 350,00 EUR.