Jedro

O tožničini pravici do preživnine je že bilo pravnomočno odločeno. Toženec bi utemeljeno mogel zahtevati prenehanje te pravice, če bi tožnica pridobila premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, ali če bi sklenila novo zakonsko zvezo (83. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Izven teh razlogov pravici do preživnine ni mogoče utemeljeno oporekati.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in zvišalo preživnino, ki jo mora toženec plačevati tožnici na 39.500,00 SIT mesečno od 21.10.1994 dalje. Ugotovilo je, da je bila preživnina določena leta 1975 v znesku 500 tedanjih dinarjev mesečno in nato leta 1977 zvišana na 1.000 dinarjev. Ta preživnina se je zviševala v skladu z rastjo življenjskih stroškov. Nazadnje je bila določena dne 15.5.1997 v znesku 14.647,00 SIT. Od tedaj, ko je bila preživnina sodno določena, so se razmere spremenile. Tožnica ni več sposobna niti za priložnostno pomoč v gospodinjstvu, toženec pa ima boljše osebne dohodke kot leta 1977. Zdaj preživlja mladoletno hčer, prenehala pa mu je obveznost plačevanja preživnine za sina M..

Tožena stranka se je pritožila zoper to sodbo. Sodišče druge stopnje je pritožbi deloma ugodilo in odločilo, da se preživnina postopno povečuje od zneska 30.690,52 SIT od 21.10.1994 dalje do zneska 39.500,00 SIT od 1.11.1996 dalje. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo prve stopnje. Pri tem je upoštevalo, da je sodišče prve stopnje preživnino določilo glede na razmere v oktobru 1996, kar pa ne more veljati za nazaj, ko so bile življenjske razmere drugačne. V ostalem je potrdilo prvostopne ugotovitve.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in prisojeno preživnino zniža. Sodbi očita, da ne upošteva dejstva, da je tožnica upravičena do socialne pomoči in da je dejansko deležna pomoči sorodnikov ter napačno nalaga celotno preživninsko breme tožencu. Napačna je ugotovitev, da tožnica ni sposobna za delo. Podatki o povprečnih individualnih stroških vsebujejo tudi stroške stanovanja in prehrane, teh stroškov pa tožnica nima. Meni, da bi bila tožnica upravičena do preživnine največ 25.000,00 SIT mesečno. Opozarja na kratkotrajnost zakonske zveze in na dejstvo, da se tožničin socialni položaj s sklenitvijo zakonske zveze ni spremenil. Navaja sodno prakso, po kateri v takih primerih ni pravično razvezanega zakonca obremeniti s preživnino.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

O tožničini pravici do preživnine je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v K. opr. št. P 335/72 z dne 8.10.1975. Toženec bi utemeljeno mogel zahtevati prenehanje te pravice, če bi tožnica pridobila premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, ali če bi sklenila novo zakonsko zvezo (83. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Izven teh razlogov pravici do preživnine ni mogoče utemeljeno oporekati. Zato revizijskih navedb o kratkotrajnosti zakonske skupnosti in o tožničinih razmerah pred sklenitvijo zakonske zveze, med njenim trajanjem in ob razvezi, ni mogoče upoštevati.

Zvišanje, znižanje ali ustavitev preživnine je mogoče uveljavljati, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5. odstavek 132. člena ZZZDR). Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili pomembne spremembe razmer na strani obeh strank. Pri tožnici je to nadaljnje poslabšanje zdravja in s tem zmanjšanje možnosti, da si s pomočjo pri gospodinjskih opravilih pridobi vsaj naturalne ugodnosti v zvezi z zadovoljevanjem preživninskih potreb. Pri tem je treba upoštevati tudi smrt matere in sestre, kjer je bila deležna takih ugodnosti. Tudi tožničina starost (roj. l. 1929) nedvomno zmanjšuje njene delovne zmožnosti. Po drugi strani sta sodišči upoštevali, da ima tožnica zastonj stanovanje pri sinu, ki mu pomaga z varstvom otrok. Za toženca pa je ugotovljeno, da so se mu bistveno izboljšale premoženjske razmere, posebno osebni dohodek, in da kljub preživljanju hčere nima večjih preživninskih obveznosti, kot jih je imel prej, ko je plačeval preživnino za sina.

Utemeljen je tudi znesek zvišanja preživnine. Sodišči izrečno nista upoštevali tako imenovanih kolektivnih življenjskih stroškov, ki obsegajo stanarino, ogrevanje, razsvetljavo in podobno. Tožnica svojega zahtevka ni utemeljevala s temi stroški. Zato je pravilna primerjava s podatkom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o tako imenovanih individualnih življenjskih stroških, ki so v novembru 1996 znašali povprečno za upokojenca 39.444.00 SIT mesečno. Ugotavljanje tožničinih življenjskih stroškov s pomočjo tega podatka je pravilno. Preživnina, ki je v skladu s tem naložena tožencu, pa je taka, da jo zmore brez škode za lastno preživljanje in preživljanje svoje družine (81.čl. ZZZDR). Pravilno je upoštevano, da ne gre za polno preživnino, ker del stroškov tožničinega preživljanja krije njen sin s tem, da ji nudi stanovanje z vsem, kar je s tem povezano (ogrevanje, razsvetljava in podobno). Prisojeni znesek se nanaša na tožničino prehrano, obleko in higienske potrebščine. Pri tem ni mogoče prezreti, da so za normalno preživljanje potrebni številni izdatki, ki jih ni mogoče izčrpno našteti, ki pa so pogoj za človeka vredno, četudi skromno življenje. Zato ob ugotovitvi, da gre za preživninski prispevek, ki ga toženec zmore, ni dvoma, da je prisojena preživnina po višini ustrezna.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan. Prav tako niso podani razlogi, ki jih upošteva revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).