Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obvezne razlage odvetniške tarife, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica Slovenije brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti je ni dolžan upoštevati drug državni organ. Ker je sestavni del postopka za razvezo zakonske zveze tudi zahtevek za plačilo preživnine je tožnik za sestavo tožbe v predmetni zadevi upravičen le do nagrade v višini, ki je določena za razvezo zakonske zveze.
1. Tožba se zavrne.
2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se tožniku za izvajanje brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. P 260/2008 priznajo stroški in nagrada v skupnem znesku 957,07 €. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik z odločbo št. BPP 90/2008-3 z dne 28.4.2008 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči prosilcu A.A. Po opravljeni storitvi je tožnik službi za brezplačno pravno pomoč pravočasno vrnil napotnico s stroškovnikom, organ za brezplačno pravno pomoč pa v izpodbijanem sklepu tožniku ni priznal vseh priglašenih stroškov. Namesto priglašenih 3 x 260 točk za tožbo, prvo pripravljalno vlogo in zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo je tožniku odmeril 3 x 160 točk, kar je v skladu s tar. št. 18/2č, 19/1 in 20/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT, Uradni list RS, št. 67/2003 s spremembami), namesto priglašenih 8 x 130 točk za predlog za začasno odredbo in pripravljalne vloge z dne 12.11.2008, 25.11.2008, 25.12.2008, 14.1.2009 in 29.1.2009 ter zastopanje na glavnih obravnavah dne 6.3.2009 in 18.3.2009 je priznal 7 x 80 točk, kar je v skladu s tar. št. 27/1, 19/3 in 20/2 Odvetniške tarife ter enkrat 40 točk za zastopanje na glavni obravnavi 6.3.2009, kar je v skladu s tar. št. 20/3 Odvetniške tarife. Namesto priglašenih 50 točk za dopis z dne 30.5.2008 mu je priznal 20 točk (tar. št. 39/4 Odvetniške tarife), namesto priglašenih 195 točk za pripravljalno vlogo z dne 16.9.2008 mu je priznal 120 točk (tar. št. 19/2 Odvetniške tarife) in namesto priglašenih 150 točk na račun urnine za 18.3.2009 mu je priznal le 100 točk, kar je v skladu s prvim odstavkom 7. člena Odvetniške tarife. Namesto priglašenih 52 točk za materialne stroške je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku odmeril 26,9 točke, kar je v skladu s tretjim odstavkom 13. člena Odvetniške tarife. Ostale priglašene stroške je tožniku priznal v celoti, torej 5 x za 50 točk za prejem in pregled listin ter razgovor s stranko, prejem in pregled sklepa o začasni odredbi, prejem in pregled izvedenskega mnenja, prejem in pregled sodbe, ugotovitev pravnomočnosti in obvestilo stranki ter na račun urnine za 11.7.2008 ter 3 x 40 točk za odsotnost iz pisarne za 11.7.2008, 6.3.2009 in 18.3.2009. Skupaj je bilo tožniku odmerjenih 1716,9 točk, kar glede na vrednost točke 0,459 € znaša 788,06 €. K temu je organ za brezplačno pravno pomoč prištel še 57,00 € na račun kilometrine za trikraten prihod na glavno obravnavo ter 20 % za DDV v znesku 169,01 €, torej skupaj tožniku priznani stroški znašajo 957,07 €.
Tožeča stranka je vložila tožbo v tem upravnem sporu zaradi nepravilne uporabe OT. OT v točki 2.d tar. št. 18 določa nagrado za spore zaradi razveze zakonske zveze v višini 160 točk, v točki 2.e tar. št. 18 pa za spore za zakonito preživljanje nagrado v višini 100 točk. Upravni odbor Odvetniške zbornice je dne 14.9.2004 sprejel avtentično tolmačenje odvetniške tarife, ki se nanaša na tolmačenje točke 2.d in 2.e iz tar. št. 18 Odvetniške tarife, po katerem odvetniku v primeru, ko gre tako za razvezo zakonske zveze kot tudi za spor za zakonito preživljanje, pripada nagrada tako po točki 2.d kot po točki 2.e, skupaj torej 260 točk. Upravni odbor Odvetniške zbornice je v skladu z 22. členom OT pristojen, da daje obvestila in obvezne razlage o uporabi tarife, ta pojasnila in obvezne razlage pa zavezujejo tudi sodišča. Ker se tožena stranka teh razlag ni držala, je napačno odmerila tožeči stranki nagrado za zastopanje. Organ za brezplačno pravno pomoč je kot osnovno izhodišče za odmero nagrade vzel 160 točk, namesto 260 točk in je tako nepravilno odmerjena nagrada 3 x 160 točk namesto 3 x 260 točk ter 7 x 80 točk namesto 7 x 130 točk. Za pripravljalno vlogo z dne 16.9.2008 je organ za brezplačno pravno pomoč odmeril 120 točk namesto 195 točk in za začasno odredbo 80 točk namesto 130 točk. Po izračunu tožeče stranke ji pripada še dodatnih 835 točk oziroma 383,36 € ali skupaj z 20 % DDV 459,92 €. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu za brezplačno pravno pomoč. Priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so v njem navedeni, zato se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Sodišče je tako tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Odvetniška tarifa (OT, Uradni list RS, št. 67/2003 s spremembami), ki je bila v veljavi v času izdaje izpodbijanega sklepa, določa nagrado za sestavo tožbe za spore zaradi razveze zakonske zveze v tar. št. 18 v točki 2.d v višini 160 točk, v točki 2.e pa za spore za zakonito preživljanje v višini 100 točk. Ni sporno, da je šlo v zadevi, v kateri je tožnik izvajal brezplačno pravno pomoč, tako za razvezo zakonske zveze kot za zakonito preživljanje. Tožnik se pri tem sklicuje tudi na 22. člen OT, ki določa, da daje upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife. Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje upravni odbor Odvetniške zbornice, so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okvirih svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja. Glede tega je Vrhovno sodišče RS že v svojih sodbah I Ips 345/2005 in I Up 996/2005 sprejelo stališče, da obvezne razlage odvetniške tarife, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu, ni dolžno upoštevati ne sodišče ne drug državni organ. Takrat veljavna odvetniška tarifa je bila namreč podzakonski predpis, ki ga je Odvetniška zbornica izdala na podlage javnega pooblastila danega v 19. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv, Uradni list RS št. 18/93 s spremembami) v soglasju s pravosodnim ministrom, veljati pa je začela po objavi v Uradnem listu RS. Taka odvetniška tarifa je bila obvezna za sodišča in druge državne organe, ni pa to veljalo za obvezno razlago odvetniške tarife, ki jo sprejme Odvetniška zbornica. Po obrazloženem obvezna razlaga Odvetniške tarife, h kateri ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ni bila objavljena v Uradnem listu RS ne pomeni materialnopravne podlage za odločanje sodišč in drugih državnih organov.
Glede na to, da je sestavni del postopka za razvezo zakonske zveze tudi zahtevek za plačilo preživnine (78. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami in drugi odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Uradni list RS št. 73/2007 s spremembami), pa se tudi sodišče strinja s stališčem iz izpodbijanega sklepa, da je tožnik za sestavo tožbe v predmetni zadevi upravičen do nagrade v višini 160 točk, torej v višini, kot je določena za razvezo zakonske zveze (točka 2.d tar. št. 18 OT), in ne 260 točk, kot to zatrjuje tožnik. Upoštevajoč to izhodišče pa je bila v izpodbijanem sklepu tudi pravilno odmerjena nagrada za vsa nadaljnja opravila po tar. št. 19, 20 in 27 OT.
Izpodbijani akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.