Jedro

Glede stroškov za posamezne odvetniške storitve povsem zadošča sklicevanje sodišča na stroškovnika pooblaščenca, ki vsebujeta specifikacijo stroškov po tarifnih številkah. Sodišče prve stopnje je pri vsaki postavki posebej označilo, katere stroške in v kakšni višini je priznalo. Izpodbijano odločitev o stroških postopka je tako vsekakor mogoče preizkusiti.

Nagrada za narok po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife vključuje nagrado za vse opravljene naroke v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih toženka dolguje tožniku, zniža za 2.751,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožnik lastnik do 8333/10000 nepremičnin s parc. št. 226/2, 231/2, 232/3, 232/5, 235/2, 239/2 in 240/2, vse vl. št. 669 k.o. B., pri katerih je vpisana lastninska pravica na toženkino ime. Obenem je toženki naložilo, da mora tožniku povrniti 6.396,60 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Toženka se je pravočasno pritožila zoper odločitev o stroških postopka. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj sodišče druge stopnje sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitvi o pravdnih stroških bi morala slediti razumna obrazložitev, ki pa je izpodbijana sodba ne vsebuje, zato je ni mogoče preizkusiti. Sicer pa je odločitev sodišča prve stopnje tudi preuranjena in nezakonita.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v sodbi primerno obrazložilo tudi izrek o stroških postopka. O pravici do njihovega povračila je pravilno odločilo po kriteriju uspeha v pravdi, upoštevaje prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (1), po katerem mora stranka, ki v pravdi propade, nasprotniku povrniti njegove stroške. Ker je tožnik s svojim zahtevkom glede glavne stvari v celoti uspel, mora njegove pravdne stroške plačati toženka. Tej stroškovni posledici se ne more uspešno upirati s sklicevanjem na domnevno preuranjenost odločitve. Po četrtem odstavku 163. člena ZPP namreč sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Sodišče prve stopnje je tožnikove stroške odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah (2) in Zakonom o odvetniški tarifi (3) (ZOdvT). V sodbi je opredeljeno navedlo tako strukturo stroškov kot njihovo višino. Glede stroškov za posamezne odvetniške storitve povsem zadošča sklicevanje sodišča na stroškovnika tožnikovega pooblaščenca, ki vsebujeta specifikacijo stroškov po tarifnih številkah. Sodišče prve stopnje je pri vsaki postavki posebej označilo, katere stroške in v kakšni višini je tožniku priznalo. Izpodbijano odločitev o stroških postopka je tako vsekakor mogoče preizkusiti, zato ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Res pa je sodišče prve stopnje deloma zmotno uporabilo materialno pravo, ker je v okviru stroškov za odvetniške storitve upoštevalo nagrado za vsakega od štirih opravljenih narokov. Nagrada za narok po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife namreč vključuje nagrado za vse opravljene naroke v postopku. Potemtakem je tožnik upravičen do nagrade za narok le v enkratnem znesku 764,40 EUR. Sodišče druge stopnje je zato znesek stroškov, ki jih po izpodbijani sodbi toženka dolguje tožniku, znižalo za 2.293,20 EUR (3 x 764,40 EUR) z 20 % DDV (458,64 EUR), skupaj za 2.751,84 EUR. Odmera in izračun preostalih stroškov odvetniške storitve (nagrada za postopek, potni stroški, dnevnica in pavšalni znesek za plačilo poštnih storitev) v izpodbijani sodbi pa sta pravilna.

7. Sodišče druge stopnje je po navedenem s sklepom na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena istega zakona ustrezno spremenilo izrek o stroških, ki ga vsebuje prva sodba. Pritožba glede preostalega zneska pravdnih stroškov (3.644,76 EUR z obrestmi) ni utemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo in v tem obsegu potrdilo izpodbijano sodbo.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 37/2008 in 97/2010. (3) Ur. l. RS, št. 67/2008 in 35/2009. (4) II Ips 56/2011.