Jedro

Ker je tožeča stranka revizijo vložila samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni smelo po uradni dolžnosti preizkušati glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Zaradi določb 371.člena ZPP bi jo lahko preizkusilo le v materialnopravnem smislu, ne pa tudi glede zavrženja tožbe, ker teh razlogov revizija ne uveljavlja. Revizijsko sodišče zato ni smelo obravnavati vprašanj v zvezi s stvarno pristojnostjo in pravnim značajem tožničine terjatve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbo tožnice, s katero je ta uveljavljala plačilo zapadlih štipendij v času študijskih let 1992/93 do vključno 1969/97 v znesku 1,505.364 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da tožnica v roku, ki je določen v 31. členu zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.) ni izpodbijala odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 14.10.1998 in zato ni podana procesna predpostavka po 30.členu ZDSS.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep je tožnica vložila revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je bil spor sprožen samo zaradi izplačila štipendij, ne zaradi pravice do nje, in navajala dokaze za to trditev. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb ni preizkušalo.

Ker je tožeča stranka revizijo vložila samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni smelo po uradni dolžnosti preizkušati glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Zaradi določb 371.člena ZPP bi jo lahko preizkusilo le v materialnopravnem smislu, ne pa tudi glede zavrženja tožbe, ker teh razlogov revizija ne uveljavlja. Revizijsko sodišče zato ni smelo obravnavati vprašanj v zvezi s stvarno pristojnostjo in pravnim značajem tožničine terjatve.

Ker je bila tožba tožnice iz procesnih razlogov zavržena kot nedovoljena, ker naj ne bi bila izpolnjena procesna predpostavka, sodišče v sporni zadevi materialnega prava ni uporabilo. Zato je revizijski ugovor o zmotni uporabi tega prava v izpodbijanem sklepu sodišča druge stopnje neutemeljen.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo

378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.