Jedro

Sodišče prve stopnje je za čas do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku z izdano začasno odredbo za najemnico stanovanja določilo predlagateljico. Takšna začasna odredba učinkuje že z njeno izdajo in daje predlagateljici pravico do izključne uporabe tega stanovanja. Dokler takšna začasna odredba velja (zoper njo je sicer nasprotni udeleženec vložil ugovor, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo), nasprotni udeleženec ne more uspeti s predlogom, s katerim predlaga nasprotno od odločitve v izdani začasni odredbi, to je, da se mu omogoči soposest stanovanja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v točki I izreka sklepa zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, s katerim je ta predlagal, da mu predlagateljica v roku treh dni izroči ključ vhodnih vrat stanovanja številka 15 v petem nadstropju večstanovanjske stavbe na ... ulici v Ljubljani, za primer kršitve te začasne odredbe pa naj se ji izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR. V točki II izreka je sodišče delno ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe in jo za čas do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku določilo za najemnico štirisobnega stanovanja v skupni izmeri 105,69 m², številka 15, v petem nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu ... ulica, Ljubljana, katerega najemnik po najemni pogodbi, sklenjeni z Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana, je nasprotni udeleženec. V točki III izreka je odločilo, da se v preostalem delu predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe zavrne.

2.Zoper točko I izreka sklepa sodišča prve stopnje je vložil pritožbo nasprotni udeleženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Navaja, da je natančno opisal svojo situacijo, predvsem to, kako ga je predlagateljica izselila iz skupnega stanovanja, nato pa takoj zamenjala ključavnico na vhodnih vratih, da se ni mogel vrniti. Utemeljenost predloga za začasno odredbo je treba vedno presojati upoštevaje okoliščine konkretnega primera. Presoja težko nadomestljive škode mora biti posebej skrbna pri odvzemu posesti nepremičnine, v kateri je imel nasprotni udeleženec dom, v katerem je do spremembe situacije (hospitalizacije) resnično živel in ima v njem vse svoje stvari. Po splošnih življenjskih izkušnjah posamezniku nastaja najmanj težko nadomestljiva, če ne že nenadomestljiva škoda, če preko noči ne more več v svoj dom in ne more tam več zadovoljevati svojih življenjskih potreb. Tudi ob restriktivni razlagi pogojev za regulacijsko začasno odredbo gre lahko za težko nadomestljivo škodo tudi v primeru, če si je nasprotni udeleženec po motilnem dejanju zasilno in začasno uredil razmere. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo in prestrogo razlagalo pravni standard težko nadomestljive škode pri odvzemu posesti doma.

3.Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Kot izhaja iz točke II izreka sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 137/2024, z dne 8. 7. 2025, je sodišče prve stopnje za čas do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku z izdano začasno odredbo za najemnico štirisobnega stanovanja na ... ulici v Ljubljani določilo predlagateljico. Takšna začasna odredba učinkuje že z njeno izdajo in daje predlagateljici pravico do izključne uporabe tega stanovanja. Dokler takšna začasna odredba velja (zoper njo je sicer nasprotni udeleženec vložil ugovor, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo), nasprotni udeleženec ne more uspeti s predlogom, s katerim predlaga nasprotno od odločitve v izdani začasni odredbi, to je, da se mu omogoči soposest stanovanja. Če bo v ugovornem postopku izdana začasna odredba razveljavljena, bo nasprotni udeleženec lahko vložil nov predlog, pri čemer je za takšno pravno varstvo, kot ga predlaga v svojem predlogu (soposest stanovanja iz naslova, ker je najemnik le-tega), predviden pravdni postopek.

6.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (točki I izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

7.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 268, 272, 277

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.