Jedro

Tožeča stranka, ki ni bila udeležena v postopku, končanem z odločbo prve stopnje, ker ji ni bila dana možnost udeležbe, ne more šele po preteku rokov (tako za pritožbo v upravnem postopku, kot tudi za tožbo v upravnem sporu, oboje v odnosu na stranke, ki so bile udeležene v upravnem postopku), vložiti tožbo v upravnem sporu. Njene (zatrjevane) pravice so pač varovane v okviru določb o obnovi upravnega postopka (9. točka 249. člena ZUP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 107/99 z dne 15.9.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 11.7.1996. Z njo je ta izdala soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja Š.s. M. p.o. v sodni register. V obrazložitvi sklepa se sodišče sklicuje na 18. člen ZUS: tožnik je lahko posameznik, vsaka pravna oseba, organizacija, naselje, skupina oseb in drugi, ki mislijo da je kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna korist z upravnim aktom kršena. To pomeni, da legitimacijo za tožbo izkazuje vsak, ki zatrjuje svojo prizadetost, ne glede na to, ali je bil stranka v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta. Komur akt ni bil vročen in ni vedel zanj, tudi opustitev vložitve pritožbe ne preprečuje vložitev tožbe v upravnem sporu. Po 2. odstavku 4. člena ZUS upravni spor ni dopusten le, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno. Med strankama ni spora, da tožena stranka izpodbijane odločbe tožeči stranki ni vročila. Pri tem pa je potrebno, tudi v primeru, ko odločba ni bila vročena prizadeti stranki, tožbo vložiti v odprtem tožbenem roku za stranke. Rok za vložitev tožbe znaša 30 dni in prične teči z vročitvijo odločbe stranki. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila izpodbijana odločba vročena stranki - podjetju Š.s. 15.7.1996 in je postala dokončna 31.7.1996. Tožeča stranka je tožbo vložila šele 26.3.1997, torej po preteku zakonskega roka za vložitev tožbe in po preteku rokov, ko bi še lahko predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Glede na navedeno je sodišče moralo tožbo kot prepozno zavreči. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je v konkretnem primeru podana formalna osnova po 1. odstavku 4. člena ZUS. Upravni spor je dopusten, saj ni dobila vročene odločbe. Ni ji znano pravilo, po katerem bi se zaradi tega, ker tožniku v predhodnem postopku ni bila vročena odločba, mogel šteti rok za pritožbo od dneva vročitve nasprotni stranki. Gre za pravno zmotno stališče. Zato je kršena njena pravica do pritožbe. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je bil upravni akt izpodbijan skladno z 2. točko 1. odstavka 25. člena ZUS, v zvezi s 3. točko 3. odstavka 25. člena ZUS: ker stranki ni bila dana možnost, da se v upravnem postopku izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Tudi sedaj uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Kršen je bil 2. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Š.s. spada med druge pravne organizacije, ki po 1. alinei citiranega člena in zakona opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Odločba tožene stranke je v nasprotju s citiranim zakonom. Gre za kogentne določbe. Pomeni, da je bila in je še vedno podana takšna nepravilnost, ki je po citirani zakonski določbi razlog za ugotovitev ničnosti (5. točka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Sodišče naj zato ugotovi ničnost odločbe. Sodišče tudi ni ugotovilo dejanskega stanja. To obsega tudi vprašanje veljavne pravne podlage, na osnovi katere so nastale ustanoviteljske pravice tožeče stranke do Š.s. Če ima določena institucija ustanoviteljske pravice po veljavni zakonodaji, to pomeni, da ima v osnovi temeljna lastninska upravičenja. Brez soglasja ustanovitelja se Š.s. ne more lastniniti. Nesprejemljivo je stališče, da je zamudila rok za tožbo. Predlaga, da sodišče odpravi odločbo tožene stranke oziroma ugotovi njeno ničnost in v zadevi meritorno odloči, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje "odpravi" in mu vrne zadevo v ponovno odločanje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija tistih ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na izpodbijano odločbo tožene stranke (čas vročitve in čas dokončnosti te odločbe), in tudi ne ugotovitve, ki se nanaša na datum vložitve tožbe v tem upravnem sporu.

Po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka, ki ni bila udeležena v postopku, končanem z odločbo prve stopnje, ker ji ni bila dana možnost udeležbe (pa trdi, da bi morala biti udeleženka postopka), ne more šele po preteku rokov (tako za pritožbo v upravnem postopku, kot tudi za tožbo v upravnem sporu, oboje v odnosu na stranke, ki so bile udeležene v upravnem postopku), vložiti tožbo v upravnem sporu. Njene (zatrjevane) pravice so pač varovane v okviru določb o obnovi upravnega postopka, konkretno v okviru 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tisti del določbe 1. odstavka 4. člena ZUS, na katerega se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, ureja molk organa, torej popolnoma drugo procesno situacijo, kot pa je podana v tem upravnem sporu.

Ker gre za presojo sklepa sodišča prve stopnje, ki je bil izdan ob predhodnem preizkusu tožbe, ko gre za preizkus obstoja procesnih predpostavk, predmet pritožbene presoje ne moreta biti ne dejansko stanje ne uporaba materialnega prava, ki sta bili sicer podlaga upravnemu aktu.

Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor ničnosti. Ničnostni razlog, ki ga uveljavlja pritožba, bi bil podan le v primeru, da bi Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (kot materialna podlaga odločitvi v tem upravnem postopku) za zatrjevano nezakonitost izrecno določil ničnost. Citirani zakon pa tega ne vsebuje.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.