5. 11. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 15. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 7/2001 z dne 19. 4. 2001 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Sodišče prve stopnje je ustavnemu pritožniku (tožencu v pravdi) naložilo plačilo zneska v višini 470.739 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodbo sodišča prve stopnje je Višje sodišče potrdilo. Revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno, ker je konkretno zadevo opredelilo kot premoženjski spor, katerega vrednost ni presegla 1.000.000 SIT. Navedlo je, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP), zato je treba za presojo dopustnosti revizije v tem sporu uporabiti pravila tega novega zakona. Ustavni pritožnik zatrjuje, da je bila revizija v tem sporu po starih procesnih predpisih dopustna. Meni, da bi moralo Vrhovno sodišče za presojo dopustnosti revizije uporabiti stare predpise, ker je bila sodba sodišča prve stopnje z dne 18. 11. 1997, ki je bila kasneje razveljavljena, izdana še v času veljavnosti starih procesnih predpisov. S tem, ko mu je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo, naj bi mu kršilo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Z navedbami smiselno izpodbija tudi pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

B.

Iz pravice do pravnega sredstva (25. členu Ustave) izhaja le pravica do dvostopenjskega sodnega postopka. Pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti drugostopenjski sodni odločbi Ustava ne zagotavlja in odločitvi zakonodajalca je prepuščeno, ali bo to pravno sredstvo dopustil. Zato samo po sebi ni ustavnopravno relevantno, ali je v določenem pravdnem postopku revizija dopustna ali ne.

Trditev ustavnega pritožnika, da je pravico do revizije pridobil z izdajo sodbe sodišča prve stopnje z dne 18. 11. 1997, ki je bila kasneje razveljavljena, je že pojmovno zgrešena. O nastanku pravice do revizije je mogoče govoriti šele po pravnomočnosti odločbe sodišča druge stopnje, s katero je to potrdilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 9. 12. 1999. Pač pa je čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje po prehodni določbi 498. člena ZPP odločilen glede tega, ali se postopek nadaljuje po novih ali starih procesnih pravilih. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje z dne 9. 12. 1999, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana po uveljavitvi novega ZPP, se postopek nadaljuje po novem ZPP. Po tem predpisu se presoja tudi dopustnost revizije. Pritožniku tako z izdajo sodbe sodišča prve stopnje z dne 18. 11. 1997 pravica do revizije ni nastala, zato mu med postopkom tudi ni mogla biti odvzeta, zavrženje revizije na podlagi spremenjenih procesnih pravil pa ne more predstavljati kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave (tako v sklepu št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02). Prav tako pritožniku ni bila kršena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), saj je bilo sodno varstvo pritožniku na prvi in drugi stopnji zagotovljeno in ga je pritožnik tudi izkoristil.

Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger